PREJEMNIK GOLDMANOVE OKOLJSKE NAGRADE IZ SLOVENIJE OPOZARJA, DA ALTERNATIVE SEŽIGANJU ODPADKOV ŽE OBSTAJAJO

Uroš Macerl je prejel prestižno Goldmanovo okoljsko nagrado za kampanjo, v kateri so skupaj z ostalimi aktivisti Eko kroga uspeli ustaviti sosežiganje odpadkov in nevarnih snovi v cementarni LafargeHolcim v Trbovljah. Ob tem je opozoril, da so drugačne oblike ravnanja z odpadki, kot je Zero Waste, možne in se že uporabljajo v številnih skupnostih po vsem svetu.

Sosežig odpadkov je ustaljena praksa cementarn, saj s tem nadomeščajo del tradicionalnih, večinoma fosilnih goriv, s tako imenovanimi alternativnimi gorivi: komunalni odpadki, plastika, odpadne gume, kostna moka, odpadna maziva, olja, barve, laki, mulji čistilnih naprav – torej tudi nevarni odpadki. Takšna nadomestna goriva jim ponekod odpirajo celo možnost finančnih spodbud za nižanje emisij toplogrednih plinov, čeprav je industrija odgovorna za 5 % vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa še za nevarne snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Cementarna v Trbovljah je kot gorivo uporabljala tudi petrolkoks, ki je odpadek naftne industrije. Petrolkoks je videti kot premog in se uporablja kot premog, le da vsebuje več žvepla, težkih kovin in ogljika. V 90 odstotkih ga sestavlja ogljik in emisije ogljikovega dioksida so ob sežiganju na enoto energije 5 – 10 odstotkov višje v primerjavi s premogom. Ker gre za stranski produkt rafiniranja nafte, je za četrtino cenejši od premoga in cementarne tako precej znižajo stroške poslovanja. Cena pa ne upošteva eksternih stroškov, kot so vplivi na okolje in zdravje ljudi – ne tam, kjer ga pridobivajo, niti tam, kjer ga uporabljajo.

V Kanadi, kjer nafto in petrolkoks pridobivajo iz nahajališč katranskega peska pod borealnimi gozdovi, v postopkih porabijo ogromne količine energije in vode. Za izkopavanje posekajo obsežne površine gozda, odprti kopi puščajo brazgotine v pokrajini, ki so vidne celo iz vesolja in ogrožajo zdravje ter preživetje staroselskih skupnosti.

Uroš je poudaril: »Sežiganje odpadkov je norost, ki uničuje naravne vire, sežiganje v cementarnah pa kriminal, ki zastruplja ljudi in okolje in je podprt z zlobirano zakonodajo. Zero Waste je alternativa, ki jo že udejanjajo številne skupnosti po vsem svetu.«

Sosežig goriv, pridobljenih iz komunalnih odpadkov, se pogosto označuje kot obnovljiv vir energije, čeprav Evropska komisija določa, da je to lahko le energija iz nefosilnih virov. Plastika predstavlja četrtino mešanih odpadkov iz gospodinjstev, narejena je iz nafte in pri sežigu prispeva več kot polovico energije. Del goriva iz odpadkov so tudi papir, tekstil in hrana, ki bi jih lahko šteli med obnovljive vire, če ne bi vedeli, da nastanejo s pomočjo intenzivnega kmetijstva. Monokulturni gozdovi in bombažna polja so v bistvu zelene puščave. Ekosistemi, od koder te materiale pridobivamo, ne bi preživeli brez pomoči človeka in energije fosilnih goriv. Zato je njihovo uvrščanje med obnovljive vire več kot vprašljivo.

»Brez manjše porabe naravnih virov in materialov prehod v krožno gospodarstvo ne bo mogoč. Na globalni ravni poraba cementa strmo narašča in dokler bomo ujeti v krog nadomeščanja drugih gradbenih materialov z betonom tudi tam, kjer to ni potrebno, inovacij na tem področju ne bo. Če bi bili v ceno cementa vključeni vsi eksterni stroški, bi takšno raziskovanje postalo še kako zanimivo,« dodaja Erika Oblak, ki pri Ekologih brez meja vodi program Zero Waste.

Sprememb pa ni pričakovati, dokler bodo na politike in zakonodajo v veliki meri vplivali interesi mednarodnih korporacij. Zgodile se bodo šele, če bo dovolj odločen tudi pritisk od spodaj navzgor.

Mariel Vilella, izvršna direktorica Zero Waste Europe in direktorica podnebnih politik pri organizaciji Global Alliance for Incinerator Alternatives (GAIA) zato dodaja: “Po vsem svetu se skupnosti upirajo močni industriji, kot so cementarne in pravijo, da je življenje pomembnejše od dobička. Kadar se ljudje organizirajo in stopijo v bran pravici do čistega zraka, jih ne more nič ustaviti. To dokazuje zmaga Uroša in Eko kroga.”

Goldmanova okoljska nagrada je prestižno priznanje okoljskim aktivistom in velja za “zeleno nobelovo nagrado.”

Vir: http://ebm.si/o/sl/