Vsaj trije razlogi so, da bi uporabniki piratske programske opreme počasi morali začeti razmišljati drugače. Prvič: to je nezakonito. Drugič: Microsoft Genuine Advantage opozorilo ne dovoli več posodabljanja programov s popravki in novejšimi različicami. In tretjič: ker je brezplačno odprtokodno programje v zadnjih letih od programov za računalniške zanesenjake že prešlo na raven povsem običajnega uporabnika.

Ravno glede zadnje točke pri uporabnikih osebnih računalnikov še vedno velja zmotno prepričanje, da je z brezplačnimi programi popolnoma nemogoče preživeti. Da so ti prezapleteni, neustrezni, nezdružljivi z "ostalim svetom" in da preprosto ne morejo presedlati nanje.

Tudi zato običajno tvegajo s piratskim programjem, ki ga v Sloveniji po podatkih analitske hiše IDC še vedno uporablja skoraj polovica Slovencev. Pa vendar večina zgoraj napisanih ugovorov ne drži. Na vseh stopnjah programske opreme je namreč odprtokodna skupnost naredila velik korak naprej in lahko, vsaj po izgledu in zanesljivosti, skoraj že stopa v korak s komercialnimi ponudniki programske opreme.

Pri operacijskem sistemu je odprtokodna skupnost zagotovo največji korak naredila z distribucijo Linuxa Ubuntu (in različicami Edubuntu ali Kubuntu), ki jo je mogoče bodisi prenesti s spleta oziroma za drobiž kupiti različico na zgoščenki. Ta po izgledu (in konec koncev tudi logiki uporabniškega vmesnika) precej spominja na v glave uporabnikov zabetonirana Okna, zato je prehod iz okolja Oken na Linux zagotovo najbolj enostaven.

Poleg tega je Ubuntu zanimiva mešanica operacijskega sistema, ki ga za delovanje potrebuje vaš računalnik, in uporabniških programov, ki jih potrebujejo uporabniki. Je v resnici celovit paket, ki ga lahko uporabnik brez kupovanja ali ločenega prenašanja dodatnih programov s spleta prilagodi za svoj okus. Bodisi z enim od pisarniških paketov, programov za urejanje glasbe ali za urejanje fotografij.

Prav pisarniški paketi so poleg operacijskega sistema eno glavnih (plačljivih - spletni brskalnik je brezplačen ne glede na to, katerega uporabite) orodij, ki jih uporabniki na svojih računalnikih uporabljajo. Okusa najbolj zahtevnih uporabnikov odprtokodni OpenOffice ali AbiWord (oba programa sta brezplačno na voljo na spletu) zagotovo ne bosta zadovoljila, bosta pa povsem dovolj za povprečnega domačega uporabnika, ki potrebuje urejevalnik besedil za pisanje nekaj dopisov na teden in program za obdelavo tabel za dve poročili na mesec.

Obenem vsi programi podpirajo najpopularnejše formate datotek, tako da delujejo tudi z datotekami, izdelanimi v komercialnih programih. Tudi za urejanje fotografij je med brezplačnimi programi na voljo kar nekaj rešitev. Za začetnike Googlova Picassa, za zahtevnejše brezplačni Gimp. Pa Jashaka ali Open Movie Editor za urejanje videa ali Audicity za urejanje zvoka. Seznam je dolg, programov, tudi za poslovne uporabnike, pa na tone. Večina jih je na voljo na skupnem spletišču sourceforge.org.

Vendar velja pri brezplačnih odprtokodnih programih tudi previdnost. Čeprav oziroma ravno zato, ker za razvojem programskih paketov stojijo večje skupine uporabnikov in prostovoljcev, ki na projektih delajo brezplačno, poklicne podpore in pomoči uporabnikom ni, zato jo je treba iskati po forumih ali klepetalnicah.

Težava so tudi odkrite napake v programskih paketih. Ker jih popravlja "skupnost", se ponavadi odpravljajo dlje časa, zato je potrebne kar nekaj potrpežljivosti. Ampak... vseeno bolje tako, kot pristati na drugi strani zaporniških rešetk, če te zaprejo zaradi piratstva.

Vir: dnevnik.si