V upanju in zavestnem trpljenju sem spisal te besede. Želim si občutiti stik z enakovredno zavestjo. Življenje že dolgo živim brez izzivov. V življenju ki ga živim ni zanimivosti, čeprav še vedno občutim potrebo po njih. Želim se odrešiti te odvisnosti.

Kdo se lahko enakovredno pogovarja z menoj? Kdo je z vsakim korakom ponižnosti bližje Izvoru, Resnici, Bogu? Je to izziv iskanja v zunanjosti ali v sebi? Želim si samote brez osamljenosti. Želim si ponos brez ega. Naj najdem enakovredno zavest, in občutim zadnje izdihljaje odvisnosti.

Želim si stika z vami, ljudje!