Umetnost življenja. Za nekatere radost, za druge ustvarjalnost… V Sloveniji se vse bolj odpira takšen način pridelovanja hrane in načina življenja, k temu sta med drugimi pripomogla ekocivilna iniciativa Slovenije in Društvo za permakulturo Slovenije.

Definicija pravi, da je PERMAKULTURA  'zavestno načrtovanje in ohranjanje optimalno donosnih kmetijskih ekosistemov, ki imajo značilnosti naravnih ekosistemov, tako glede raznolikosti in uravnoteženosti kot tudi prožnosti. Gre za harmoničen odnos med ljudmi in pokrajino, ki ljudem nudi hrano, energijo, zaščito ter uspešno zadovoljuje tako njihove materialne kot tudi nematerialne potrebe.'

Besedo »permakultura« sta sredi sedemdesetih sestavila Avstralca Bill Mollison in David Holmgren iz besed permanenta agrikultura ali permanentna kultura. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč.

V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine.

Kako to izgleda v praksi, nam je dobro prikazal Sepp Holzer, znan kot 'agrarni upornik'. V pogojih, kot je mraz in višina, mu namreč uspeva kmetovati na 50 hektarjih površin. Njegovem načinu razmišljanja je pomemben način kmetovanja, ki sledi vzorcem biotskega sožitja, kot ga ponuja narava.

Vse lahko začutimo v naravi, le na nas je, koliko znanja bomo zmožni zliti skupaj z nami in na lahkoten način bogato ter polno zaživeti.

Že po knjigi Anastasija lahko začutimo, da je za vsakega izmed nas dobro, da živi v naravi, zaželeno je, da ima vsak cca. 1ha zemlje, na njem pa raste vse, kar potrebujemo za življenje.

V Sloveniji se ustvarja mnogo ekovasi, ki jih lahko vidimo kot 'trajnostne raziskovalne skupnosti, ki so predane odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave'. Vsekakor je dobro živeti v skupnosti, ki podpira drug drugega ter se usklajuje z naravo. Kaj vse pa je potrebno za to storiti, lahko izvemo z vključevanjem v delavnice in med ljudi, ki živijo vse bolj z naravo.

Čas je, da drug drugem pomagamo, da skupaj zgradimo svet, ki je izpolnjen za nas…In le kaj nas lahko bolj osvobaja potrošniške miselnosti kot lastna samooskrba?

Vir: www.lifestylenatural.com