Slovenija se je v okviru Kjotskega protokola zavezala do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za osem odstotkov glede na leto 1986. Eden od ukrepov za zmanjšanje emisij je tudi nadomeščanje dizelskih goriv in bencinov z biogorivi. Uvajanje biogoriv ima jasne okoljske cilje, hkrati pa sledi ekonomsko-socialnim programom, kot je program razvoja podeželja, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Po Podobnikovih besedah trg biogoriv zagotavlja kmetovalcem zanesljiv, predvsem pa dolgoročen in stalen vir prihodka. Poleg tega se v določenem segmentu zmanjšuje odvisnost Slovenije od uvoza naravnih virov, hkrati pa se odpirajo nova delovna mesta, predvsem v proizvodnji. Za pospešeno uvajanje biogoriv se zavzema tudi Evropska unija, ki je v ta namen sprejela vrsto predpisov. Eden takih je direktiva o spodbujanju uvajanja bioloških goriv za pogon motornih vozil. Slovenija naj bi začela biogoriva v motornih bencinih prodajati leta 2007.

"Za slovensko kmetijsko predelavo surovin za biogoriva je pomembno, da obveznost šestih odstotkov uporabe biogoriv za pogon motornih vozil v letu 2010, kot to določa direktiva, presega trenutne predelovalne zmogljivosti v Sloveniji," je dejal Podobnik.

Slovenija se je po besedah generalnega direktorja direktorata za okolje Radovana Tavzesa zavezala, da bo v letu 2006 dosegla 1,2 odstotka biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil in do leta 2010 postopoma dosegla petodstotno vsebnost biogoriv. "Ker imamo na voljo dovolj alternativnih goriv, pričakujemo, da bomo dosegli šestodstotno vsebnost biogoriv," je dejal Tavzes.

Po Tavzesovih pojasnilih naj bi bila polovica potrebnih biogoriv pridelana v kmetijski proizvodnji, medtem ko bo preostali del treba uvoziti. Tavzes je ob tem priznal, da se Slovenija pri uvajanju biogoriv sooča z nekaterimi težavami, upa pa, da bo Slovenija z uvedbo biogoriv emisije toplogrednih plinov uspela zmanjšati za približno 1,5 odstotka.

Slovenija je ob vstopu v EU prevzela tržne ureditve in sistem neposrednih plačil za poljščine. Uvedla je neposredno plačilo za proizvodnjo energetskih rastlin. Medtem ko to plačilo v EU znaša 45 evrov na hektar, je to v Sloveniji nižje in naj bi 45 evrov doseglo leta 2013, je pojasnil Matjaž Grkman z ministrstva za okolje in prostor. Pridelovalci poleg tega dobijo plačilo za pridelavo poljščin v višini 75.000 tolarjev in še 7000 tolarjev na hektar, če je proizvodnja poljščine namenjena za energetsko rastlino.

Uvajanje biogoriv za pogon motornih vozil je pomembno prav zato, ker v Sloveniji v zadnjih letih naraščajo samo emisije v prometu. "Ukrep uvedbe biogoriv, ki je določen za vse evropske države, bo zmanjšal emisije od zdajšnjih štiri milijone ton do leta 2010 na vsaj 250.000 do 300.000 ton. To pa pomeni od sedem do deset odstotkov emisij v prometu," je pojasnil Tavzes.

Vir: www.umanotera.org