Osemnajst mesecev je od tega, kar sem bil operiran za carcinomom. Ja, nihče ne ve, kako je, če tega ne doživi. Zaman je vsak beseda tolažbe. So stvari, ki jih moraš pač sam prebroditi. Zavedaj se, da nisi sama. Vedno večja je množica nesrečnikov. Tumorjev pa je menda čez sto vrst in vsi niso tako zločesti. Veliko se jih zazdravi, da kar dolgo mirujejo. Ja, bes in vprašanja se kar samo poraja. Ne krivi sebe za bolezen. Ne premlevaj v sebi, ampak se pogovarjaj in pogovarjaj; ali pa vpij, da gre nekaj bolesti iz tebe. Pojdi na forum Med.Over.Net. "Kako živeti z rakom". Tam boš našla veliko odgovorov in tudi vzpodbude sotrpink. Moraš upati, kajti upanje umre najzadnje. Sam hodim na 3mesečne kontrole, pa je zaenkrat še v redu. Poleg trpljenja, ki je duševno najtežje, pa boš dobila nov vpogled na življenje. Zaupaj v svojega OČETA; ta ti bo priskočil na pomoč, ko boš najmanj pričakovala. Tudi osebno mi lahko pišeš: veliko sem prebral o tem vražjem stvoru. Naslov je na moji spletni strani.
Vse dobro in lep pozdrav, sotrpin Ladislav!
www.pisateljstvo.com

---
Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...

[ Odgovori na to | # ]