Ozadje problemov
Postavlja se vprašanje, kaj je najgloblji vzrok našemu trpljenju in problemom. Če natančneje razmislimo, so vsi problemi povezani s preteklostjo ali s prihodnostjo.Probleme ustvarjamo, ker se ne zavedamo vrednosti sedanjega trenutka in ga zato skušamo spremeniti. Gre za upiranje situaciji, ki jo um razglasi za neustrezno.

Tisti, ki situacijo razglasi za neustrezno, je um. Toda, ali on dejansko pozna vse okoliščine in ozadja? Je dovolj moder, da se zaveda globljega pomena stvari in dogodkov?

Če pogledamo, kam je celotno civilizacijo um privedel, lahko brez sence dvoma rečemo, da ne ravna prav in išče rešitve, ki nas vodijo le v slepo ulico. To je posledica njegovega občutka nenehne ogroženosti. V resnici obstaja en sam problem: um, sam in njegova obremenjenost s časom. Vsi problemi so posledica prevelike količine prihodnosti in pomanjkanja prisotnosti.

Ker ljudje v splošnem nismo srečni in svobodni, upamo, da bomo vse cilje dosegli nekoč v prihodnosti. A to je le predstava uma, ki ne zna uiti iz začaranega kroga. Večinoma ljudje ne moremo verjeti, da je sploh možno doseči točko, v kateri ne bo več nobenih problemov. Imamo celo prav. Nikoli je ne moremo doseči, ker smo v njej že sedaj. Srečni ali svobodni ne moremo biti v prihodnosti, kajti od njiju nas ločuje isto prepričanje, ki nam preprečuje, da bi ju dosegli prav ta hip. Prisotnost v sedanjem trenutku predstavlja edini ključ do sreče.

Pozabiti je treba na »življenjske situacije«, ki so stvar uma in posvetiti pozornost življenju, ki je stvarno. Poiščite ozek prehod, ki vodi v življenje: to je sedanji trenutek. Ko imate probleme, pomaga, če odkrijete življenje, ki leži pod »življenjsko situacijo«. Pobegnite psihološkemu času. Uporabljajte čute. Opazujte. Ne sodite. Zavedajte se tihe prisotnosti v vsaki stvari. Dovolite bivanje vseh stvari.Osvobodite se norega uma, ki izsesava vašo življenjsko energijo. Zbudite se iz sanj časa v sedanjost. Ugotovili boste, da vam prav nič ne manjka.

Problemov s tem ne rešiš, kajne? A ne gre za reševanje problemov. Gre za uvid, da problemov ni. Obstajajo le situacije, s katerimi se je treba ukvarjati ali pa jih pustiti na miru in sprejeti kot del »bivanja« sedanjega trenutka, dokler se ne spremenijo. Probleme je ustvaril umin da bi preživeli, je potreben čas. Ne morejo preživeti v realnosti sedanjega trenutka. Ker v sedanjem trenutku ne obstajajo problemi, tudi strahu ni.

Če ste popolnoma prisotni v sedanjem trenutku, ne morete imeti problemov. Problem je nekaj, kar teži um. Um pa je, če ste zares prisotni, izključen. Ne zavest in zaznava, pač pa um. Obstajajo le situacije, ki jih je treba rešiti ali sprejeti. A zakaj iz njih delati probleme? Probleme potrebuje ego, da iz njih gradi svojo pomembnost.

Ko ustvarite problem, ustvarite tudi bolečino. Vse kar je treba storiti, je preprosta odločitev: karkoli se že zgodi, si ne boste več povzročal bolečine. Ne boste več ustvarjali problemov. Ne boste se več odločali, razen, če gre trpljenje predaleč. Vse to boste prešli najbolje, če boste poiskali moč v sedanjem trenutku. Če ne boste več ustvarjali bolečine samim sebi, je ne boste niti drugim. Tako z negativnostjo ustvarjanja problemov ne boste onesnaževali niti Zemlje, niti vašega notranjega prostora, niti kolektivnega duha človeštva.

Če ste se kdaj znašli v položaju neposredne življenjske nevarnosti, potem veste, da ta ni predstavljala problem. Um ni imel časa da se angažira in ustvari problem. Um se ustavi, vi pa postanete popolnoma prisotni v sedanjem trenutku, in nekaj mnogo močnejšega od vas prevzame nadzor. Rešitev najdete intuitivno. V takšnem položaju preživite ali umrete. Karkoli že, to ne predstavlja problem.

Ujeti v ubijalski tempo sodobnega časa ste vse bolj izpostavljeni stresu. Stres povzroča želja, da bi bili »tam« medtem ko ste »tu«oziroma da bi bili v prihodnosti medtem, ko ste v sedanjosti. To je razdor, ki vas trga od znotraj. Norost je živeti s takšnim notranjim razdorom. V resnici izgubljate sedanji trenutek, ker čakate, da se bi izpolnilo tisto, kar si želi um. Čakanje je stanje uma. Pomeni, da zavračate sedanjost, ker želite prihodnost. A to je nesmisel. Kadar čakate, se spomnite, da mečete proč nekaj dragocenega, da bi dosegli nekaj, kar je nepomembno. Edino, kar je resnično pomembno, je sedanji trenutek. Če ga boste živeli kakovostno, bo kakovostna tudi prihodnost. V nasprotnem nenehno tečete za nečem, česar ni mogoče ujeti.

Ne morete živeti v prihodnosti. Življenje se odvija le v sedanjem trenutku. Lahko izboljšate svojo življenjsko situacijo, ne morete pa izboljšati življenja. Življenje je vaše najgloblje notranje bistvo. Ono že predstavlja celoto in je popolno. Zato pobegnite v sedanjost.

Vas bolj veseli živeti v preteklosti, se hvaliti z minulimi uspehi, avanturami, izkustvi? Ali gojite ponos, jezo, samopomilovanje? S tempospešujete proces staranja vašega telesa. Jemljete mu dragoceno življenjsko energijo, odrekate mu njegovo živost. Zanikate njegovo vrednost. To ni modro ravnanje. Bolje je biti zaprt za preteklost, razen takrat, ko ne gre drugače.

V prihodnosti je vredno zastaviti tiste cilje, ki so modri in vredni truda. Vredni truda so takrat, kadar ne uničujejo narave in življenja in prispevajo k boljšemu stiku z njima. Povečanje udobja pogosto ne ustreza temu kriteriju, saj nas od narave odtujuje, nas zasužnjuje, nas dela prekomerno odvisne, obenem pa povzroča neljube posledice. Zaradi prevelikega udobja boste prej ali slej morali najti rešitev, ki bo odpravljalo posledice udobja (zamaščenost, slabo zdravje, slabo počutje). V čem je torej smisel velikega udobja?

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si