Trgovci z različnimi pritiski na proizvajalce »ohranjajo« slovensko proizvodnjo, a ji ne dovolijo dobičkonosnosti.

Podražitev, ki so poleg poplav trenutno predmet številnih javnih razprav, očitno še ne bo konec, saj se, kot so že poročali nekateri mediji, obetajo tudi višje cene mesa, to pa bo morda (na podlagi predvidevanj) res postalo luksuzno živilo.

»Vzrok podražitvam je rast cen osnovnih surovin na prvi ravni. Prehrana živali se je v zadnjih letih povečala za 50 odstotkov, kar pomeni, da je proizvodna cena mleka višja,« poudarja sekretar celjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in predsednik sindikata Kmetijsko živilske industrije Slovenije Srečko Čater.

»Slovenski trgovci, na neposrečen način, z zavajanjem javnosti ob izkoriščanju nemoči živilsko-predelovalne industrije na legalen in legitimen način (s pomočjo vlade), kradejo državljanom,« je kritičen Čater, ki poudarja, da vzroki za povišanje končne cene izdelkov tičijo v nenormalni delitvi novo ustvarjene vrednosti v verigi od njive do mize, pri čemer trgovina pobere tudi do 60 odstotkov končne cene proizvoda. »Trgovci trdijo, da so le za 0,5 odstotka zmanjšali marže v tem letu. To je absurd, saj so samo rabati zrasli za 300 odstotkov,« poudarja Čater.

Zakaj višje cene hrane?
Podatki, ki nekako opravičujejo zgornjo trditev, tičijo v seznamu postavk, ki jih je 14 dni zbiral pri vseh večjih proizvajalcih hrane v Sloveniji. Seznam postavk, ki krojijo končno ceno proizvodov živilsko-predelovalne industrije v košarici nakupa, je dolg kot nedelja: »Postavk, ki pri nas sestavljajo ceno (glej tabelo spodaj), v tujini (razen marže), recimo v sosednji Avstriji ali Italiji, ne vidiš. Žal pa posledice takšnega, od države dopuščenega ravnanja, čutijo v svojih žepih državljani, davkoplačevalci, ki so prisiljeni kupovati artikle nizkih cen, sumljive kakovosti in še bolj sumljivega porekla, izven verige trojice veličastnih,« meni Čater.

Tudi gnev proizvajalcev in predelovalcev ni uperjen na maržo ampak na inovativni del, ki ga trgovina v tej delitvi dobi. »Proizvajalci, ki so v spopadu z mogočno politično zaščiteno trgovino, ki preko plačila oglasov obvlada tudi večino medijev, se direktno ne morejo izpostaviti, saj bi s tem neposredno ogrozili svoj obstoj in 18.177 delovnih mest. Kdor ne verjame, naj se spomni, kaj je 'najboljši sosed' storil z MIR-om v Gornji Radgoni,« poudarja Čater in dodaja, da slovenska živilsko-predelovalna industrija ni sama sebi namen, je samo servis primarni kmetijski proizvodnji, ki je v številnih primerih tudi njen lastnik.

Vzročno-posledično je njihovo nekontrolirano izkoriščanje s strani trgovine pogubno za bistveno večji krog ljudi, kot si mislimo. »Vsi, ki v tej dejavnosti delamo, in tudi vsi tisti, ki kljub nizkim plačam želimo jesti zdravo hrano, od države upravičeno pričakujemo, da bo storila, kar mora storiti, zato da bomo lahko še naprej jedli doma pridelano in predelano hrano,« razlaga Čater, ki je prepričan, da država, ki razpolaga z vsemi instrumenti za nadzor dogajanja na trgu, do danes ni odigrala svoje vloge na trgu: »Hrana je energija, zato je nerazumljivo argumentiranje da država, ki posega na področje uravnavanja energije, ne more ustrezno nastopiti tudi na tem področju. Država bi morala poseči v delitev novo ustvarjene vrednosti od njive do košarice. Ne more mižati, če trgovina zase jemlje več kot 60 odstotkov. Zato smo v sindikatu pozvali državo, da del bremen povečanja osnovne surovine prevali na rame trgovcev.«