Prilagajanje je neizogibno. Čim prej, tem bolje.
Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo. Svet zaradi velike inercije podnebnega sistema še ni občutil niti polnega učinka današnje ravni toplogrednih plinov. Dosedanji izpusti so v zadnjem stoletju povzročili dvig povprečne globalne temperature na zemeljskem površju za 0,7 stopinje, njihov vpliv pa se bo nadaljeval vsaj še stoletje.

Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja: v zadnjih 50 letih je bil izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 °C. Zmanjšala se je višina snežne odeje in povečalo trajanje sončnega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo.

Prilagajanje na podnebne spremembe je ključni dejavnik prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije. Zato je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse izbrala Občino Ajdovščina kot dobro prakso prilagajanja na podnebne spremembe na občinski ravni ter male večnamenske zadrževalnike voda kot naravne ukrepe za upravljanje z vodami, ki lahko med mokrim obdobjem zadržujejo vodo v krajini, v primeru poplav pa upočasnijo poplavne valove.

Prilagajanje na podnebne spremembe pomeni prilagajanje na višje temperature zraka v vseh letnih časih, višje temperature tal, rek, jezer in morja, poletne vročinske valove, bolj pogoste suše in bolj pogoste ter intenzivne poplave, pogostejše zelene zime, spremenjen rečni režim in gladino podtalnice ter neobičajne vremenske vzorce. Glede na pojavnost posledic podnebnih sprememb v Sloveniji so najnujnejši ukrepi prilagajanja v sektorjih kmetijstva in upravljanja z vodami. Ukrepi prilagajanja dosežejo svoj polni učinek, če so stroškovno učinkoviti in izkoriščajo tudi možne koristi podnebnih sprememb.

Slovenija celovite državne strategije prilagajanja še nima. Zato je pomembno, da občine izkoristijo možnost povečanja svoje odpornosti z ukrepi prostorskega načrtovanja, civilne zaščite ter upravljanja z energijo, vodo in okoljem. V občini Ajdovščina prihaja do zelo raznolikih vremenskih ekstremov – poplav, zemeljskih plazov, močne burje, ekstremne suše, žleda in požarov v naravi. 

Zaradi vse večjega števila kriznih intervencij je občina prepoznala nujnost učinkovitejšega prilagajanja in povečevanja odpornosti in je trenutno vodilna občina v Sloveniji na področju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe. Njihov namen je predvsem povečanje konkurenčnosti kmetijstva in ohranjanje delovnih mest v kmetijskem sektorju, izboljšana varnost in zaščita premoženja prebivalstva, zmanjšanje škode zaradi požarov v naravi, nenazadnje pa tudi domač razvoj tehnologij, ki lahko prilagajanje na podnebne spremembe podprejo.

V letu 2015 so v sodelovanju s svetovalno službo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica na občinski njivi preizkusili gojenje vrste tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki bi lahko ob segrevanju podnebja nadomestile ali dopolnile tradicionalne kulture v Vipavski dolini. Tu so zrasli afriška kumara, sladki krompir, okra, andska jagoda, muškatna buča, maslenka in druge jedilne buče ter lubenica. Nove sadne vrste pa so dobile prostor v poskusnem nasadu ob centralni čistilni napravi, kjer je bilo zemljišče strokovno pripravljeno in urejeno z namakalnim sistemom. Posadili so asimino, goji jagodo, sibirsko borovnico, mini kivi, aronijo, žižulo, dren, murvo in mandelj. Poskus je z uspešno rastno sezono večine rastlin dokazal, da je že sedaj možno diverzificirati kmetijsko pridelavo z rastlinami iz toplejših podnebij. 

Občina se vključuje v evropske projekte, ki so namenjeni razvoju učinkovitih ukrepov prilagajanja. V letih 2013 in 2014 so v okviru projekta RISK, ki je bil sofinanciran iz finančnega mehanizma za civilno zaščito, kartirali plazovita območja v občini ter pripravili načrt zaščite in reševanja. Projekt Wind Risk, ki se prav tako izvaja s pomočjo finančnega inštrumenta za civilno zaščito, je namenjen zmanjšanju tveganja nesreč zaradi močnega vetra. Projekt Holistic v okviru Jadranskega čezmejnega programa IPA pa cilja na preprečevanje in boj proti naravnim nesrečam, predvsem požarom v naravi. V okviru tega projekta se v občini Ajdovščina vzpostavlja nadzorni sistem, ki vključuje statične in mobilne enote za zaznavanje in spremljanje požarov v naravi in je podprt s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Del nadzornega sistema je tudi brezpilotno letalo, ki omogoča neposredno nadzorovanje, lociranje in spremljanje požara ali nesreče. Izdelalo ga je domače ajdovsko podjetje C-Astral. 

V Sloveniji imamo vode (še) zadosti, vendar ne vedno takrat, ko jo potrebujemo. Po eni strani je zadrževanje vode v krajini pomembno za oskrbo z vodo tudi v sušnih mesecih, po drugi strani pa je potrebno preprečiti rušilne učinke poplav ob dolgotrajnejših obilnih padavinah. Vodotoki so obenem tudi habitati, ki so za njihove »prebivalce« uporabni le, če se v njih odvijajo naravni procesi. [1] Mali večnamenski zadrževalniki voda predstavljajo sonaraven model upravljanja z vodami, ki zmanjšuje tveganja poplav, izboljšuje kakovost vodotokov, v sušnih obdobjih omogoča namakanja v kmetijstvu, ohranja biotsko raznovrstnost ter povečuje varnost ljudi in premoženj.

Global Water Partnership za Srednjo in Vzhodno Evropo (GWP CEE) je mednarodna mreža, ki združuje več kot 160 partnerjev v 15 državah in se zavzema za napredek pri upravljanju z vodnimi viri za trajnostni in pravični razvoj. V okviru svojega Programa za sušo se zavzema za naravne male ukrepe za zadrževanje voda. Ti ukrepi obsegajo nasipe in zadrževalnike, obnovo mokrišč, pa tudi spremembe v gozdarski in kmetijski dejavnosti. Partnerji GWP CEE na podlagi izkušenj iz konkretnih primerov pripravljajo tehnične smernice za načrtovanje in gradnjo različnih tipov zadrževalnikov in predstavljajo dobre prakse iz različnih držav Srednje in Vzhodne Evrope.

Primer tovrstnega večnamenskega zadrževalnika je v Podutiku pri Ljubljani na potoku Glinščica. V okviru raziskovalnega projekta Turas so mesto Ljubljana, Zdravstvena fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Inštitut za vode RS že obstoječi protipoplavni zadrževalnik v okviru ekoremediacije nadgradili z usedalnikom in umetnim mokriščem za čiščenje onesnažene vode, ki priteka iz okoliških naselij in vrtov. S tem so izboljšali samočistilno funkcijo, povečali biodiverziteto in za prihodnost omogočili povečanje zadrževanja poplavnih voda in izvajanje rekreacijske funkcije na območju zadrževalnika. 

• Podrobni opisi dobrih praks in njihovih večplastnih koristi so na voljo v katalogu dobrih praks, objavljenem na spletni strani projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.