Dokler samo izražamo svoj način razmišljanja, še gre,
problemi pa navadno nastanejo,
ko ga želimo uveljavljati pri drugih,
ki ga mogoče ne sprejmejo, glede na to,
da smo ljudje tako zelo različni.

Nekomu je všeč in bliže otroško izražanje,
nekomu filozofsko, važno je da je v vsem ob pravem
sorazumevanju dober namen,
ki je v pomoč k rasti k resnično dobrem.

Edino s tem pride do sožitja kjer se različnost med sabo
dopolnjuje, in je vse vsem in vse vsemu v blagoslov s tem
postane tudi taka resničnost
in je tak tudi izraz
resničnosti, k čemu naj bi človek nekega dne dorasel.

Sam sem pri čisto enostavnih pesmih skrben, in jih ne
razvrednotim, saj iz lastnih izkušenj vem, da je velikokrat v
teh pesmih najboljše kar človek (bitje), ki jih je napisalo
premore.

Nemogoče je, da bi to, kar je resnično dobro in bistveno
za človekovo življenje, kar omogoča prava dela in življenje,
pripadalo samo posameznikom.
Če je kdo napisal čudovito pesem, je sicer to res naredil ,
vendar je zajemal iz dara, ki je dan vsem.


Če vidim lepo pesem, ki so jo napisali drugi, se potrudim,
da je ne pokvarim. To mi je v veselje.
Resnični ljudje tudi ne dajo, kaj dosti na avtorstvo,
razen, v primeru, če kdo, uporabi to delo ter ga zlorabi in
kvari.
Če pa kdo naredi iz dela, ki so ga naredili, res kaj boljšega
celovitejšega, so mu hvaležni, saj so s tem dobili kakor
vsi ostali, od njega dar.

Vesele pozdrave vsem!

[ Odgovori na to | # ]