Nikar se ne zapletajmo in nikar se ne zakoreninimo v tisočletne dogme o pravem obnašanju, o etiki, o morali, ki velja le do prve ideološke ali nacionalistične meje.

Vsaka čustvena odvisnost ali čustveno navezovanje nam povzroča duhovno nazadovanje, stopamo po poti, ki vodi v razdrobljenost, izgubljenost. Čustvena odvisnost je sicer v veliki meri kritizirana ali skrajno nedopustna vsaj nekatere oblike npr. cigarete ali droge...alkohol...

Nekatera pa dobrodošla kljub temu, da gre za istospolne primitivne vzroce strahu, ki nas prevevajo že od kar je prvi človek spoznal mišljenje.

Nekatera odvisnost je celo "zahtevana" vsaj kar se tiče narodne pripadnosti ali pa mogoče posamezne specifične religiozne miselnosti.

Vzorec "pravega" življenja????! od vsepovsod se ljudje trudimo pristaviti še tisti naš pogled, kaj je prav in kaj narobe, kaj dobro in kaj slabo, kaj se sme in kaj ne, kaj je veliko in kaj majhno in kako hitro se znajdemo v turbanu isto mislečih in že imamo sovražnike tam na drugi strani ali pa vsaj tepce, ki nič ne razumejo. No in tisti tepci na drugi strani reke imajo seveda nas namesto kosti!

In kje je ljubezen ?, nikjer in vsepovsod. Imamo jo mi tisti drugi pa tako nimajo pojma kaj je to!!

A ljubezen seveda je, tukaj je... ves čas, a dokler ji zaradi svoje omejenosti in zaplankanosti zaradi strahu, ki nam vlada in ga nadvse častimo....ne dovolimo biti, dokler ne znamo prisluhniti pristnosti in stvarnosti tega trenutka večnosti se le utapljamo v enem in istem omejenem čustvenem nemiru.

Iz dneva v dan se zapletamo v ista čustva in istočasno trdimo da živimo, da smo nekaj doživeli, nekaj videli... Potem pa eno samo resnično spoznanje, kot solza v morje, tako majhno pa nas kljub tej majhnosti zamaje do temeljev. Potem samo zinemo in si rečemo ne morm verjet!!...

Prvi cvet seveda še ne prinese pomladi a jo vsekakor oznanja.

"Ko bi imeli vere za gorčično zrno... ta citat je čista in absolutna resnica, kakor seveda še nešteto drugih, pa smo se na osnovi tega odličnega enormnega absolutnega znanja v tem stavku pripravljeni popolnoma prepustiti, ko npr. potrebujemo odlično plačano delo. ali se bomo spet po običajnih čustvenih poteh mrzlično zagnali v časopise in internet in znance in kolege in vsak dan trepetali, kdaj bomo dobili službo????!!!

A se lahko za hip popolnoma ustavite v tem sedanjem trenutku in prisluhnite neomejeni sili, ki prihaja iz te najčistejše sedanjosti o kateri govorijo vsi modreci tega sveta...

Torej, če si nekaj resnično želite... ne glede na to kaj!!, zgolj "vedite" da to ...je... brez sence dvoma. In potem dopustite, da pride, a pazite kaj si želite kam usmerjate misli pa naj si bodo zavedne ali pa nezavedne vse namreč rodijo stvarnost!!!

In kljub temu da bo 90% vašega mišljenja, ki se ga ne zavedate usmerjeno v -x- smer in samo nekaj trenutkov dnevno v tisto kar si želite da -je-, že takšni boste spoznavali neomejeno moč sile zdajšnega trenutka...

Imejte se resnično