Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si

NAJPREJ TEŽAVE Z URINIRANJEM
Po štiridesetem letu se veliko moških začne srečevati s težavami, povezanimi s prostato. Zaradi staranja začne rasti in povzročati bodisi manjše bodisi večje težave. Moški jih praviloma najprej občuti pri uriniranju. Začne se s tem, da mora ponoči hoditi na stranišče, curek urina je tanjši, uriniranje opazno daljše kot prej, po uriniranju pa seč še naprej kaplja iz sečnice. Ko se začne "oglašati" prostata, naj se moški čim prej odpravi na pregled; zdravnik bo ugotovil, ali je prostata samo nekoliko povečana ali pa gre morda za kaj nevarnejšega.

Nenevarno povečana prostata pesti številne moške
Diagnozo benigno ali nenevarno povečana prostata zdravnik postavi ob pomoči različnih preiskav. Bolnika podrobno izpraša ter naroči preiskavo urina in pregled krvi (določitev vrednosti PSA), poleg tega opravi digitorektalni pregled prostate ter ultrazvok sečil in prostate.

Ultrazvok pokaže, v kakšnem stanju so zgornja sečila, morebiten zastoj urina po koncu uriniranja in velikost prostate, ki je zelo pomemben dejavnik pri sprejemanju odločitve o nadaljnjem zdravljenju. Moški mora tudi izpolniti mednarodni vprašalnik IPSS o težavah z uriniranjem. Če je bolnikov seštevek manjši od 8 točk, so njegove težave praviloma majhne in ne potrebuje zdravljenja. Seštevek od 8 do 19 točk pomeni srednje izrazite težave z uriniranjem,  vsota od 20 do 35 točk pa zelo hude težave.

Če je vrednost PSA normalna, če seštevek ne presega 19 točk, prostata pa je srednje povečana, moškega začnejo zdraviti. Zdravljenje lahko začne bodisi družinski zdravnik bodisi urolog. Dandanes lahko manj zahtevne težave s povečano prostato zdravijo družinski zdravniki, urologi pa se praviloma ukvarjajo s težjimi primeri.

Če je izvid digitorektalnega pregleda sumljiv, če zdravnik na prostati otipa trši vložek, če so težave z uriniranjem zelo hude, če PSA presega 3 ng/ml, če UZ pokaže hujši zastoj urina v mehurju in ledvicah ali če ima bolnik krvav urin, ga mora pregledati in zdraviti urolog. Bolniku opravi dodatne preiskave, katere, pa je odvisno od potreb in težav: cistoskopijo, urodinamske meritve, merjenje pretoka urina in transrektalni UZ prostate z biopsijo prostate (če obstaja sum, da gre za rakavo obolenje).

Zdravljenje: z zdravili ali kirurško
Zdravljenje nenevarno povečane prostate je odvisno od težav, ki jih povzroča moškemu, in od velikosti prostate. V zadnjih petnajstih letih se je zelo uveljavilo zdravljenje z zdravili, delež kirurških posegov pa se je posledično zmanjšal. V rabi so zdravila, ki zmanjšajo volumen prostate za 20 do 30 ccm, ter zdravila, ki delujejo na vrat sečnega mehurja in prostatično kapsulo, da krč na vratu sečnega mehurja popusti. Zdravnik pa se lahko odloči tudi za zdravljenje s kombinacijo obeh zdravil, če prostata meri 35 ccm ali več.

Nenevarno povečano prostato lahko zdravijo tudi kirurško, vendar se temu, če je le možno, izognejo. Poseg je neogiben, če ima bolnik akutni ali kronični zastoj urina v sečnem mehurju, krvavitev iz prostate, ponavljajoče se okužbe sečil, divertikel v mehurju ali zastoj v zgornjih sečilih. Poseg traja največ eno uro, zapleti po njem pa so redki.

Rak prostate
Nenevarno povečana prostata vsekakor ni edina težava, ki jo lahko povzroči prostata. Vse pogostejše so namreč tudi rakave spremembe na prostati. Ta rak je postal najpogostejši rak pri moških, obolevnost pa ves čas narašča. Vzrok za to je mogoče pripisati staranju prebivalstva, pa tudi vse aktivnejšem odkrivanju te bolezni in čedalje boljšim diagnostičnim postopkom.

Znaki bolezni 
Na raka prostate praviloma pomislimo ob pogostem uriniranju, zlasti če je curek šibek in prekinjen, uriniranje pa spremljajo bolečine, ki nastopijo tudi pri ejakulaciji. Moški utegne imeti težave z erekcijo, včasih je v urinu in spermi tudi kri. V takih primerih se je priporočljivo takoj odpraviti k zdravniku, ki bo sum na raka prostate potrdil ali ovrgel. Diagnostične preiskave se začnejo z digitorektalnim pregledom prostate, ultrazvočno preiskavo in ugotavljanjem tumorskega označevalca PSA v krvi. Če je kateri od rezultatov sumljiv, je potreben še odvzem tkiva prostate.

Zdravljenje
Zdravljenje raka prostate je odvisno predvsem od tega, kako razširjena je bolezen, pa tudi od bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. Dokler je rak omejen na prostato, je priporočljiva radikalna kirurška odstranitev prostate in področnih bezgavk in/ali obsevanje. Pri lokalno napredovalem raku prostate bolnike obsevajo in zdravijo s hormonskimi preparati, pri metastatskem raku prostate pa pride v poštev hormonsko zdravljenje.

Maja Južnič Sotlar