Uporaba hidroterapije in s tem tudi termalnih mineralnih kopeli je najbrž stara toliko kot človeštvo. Človek se k njej zateka zaradi njenih številnih koristi, tako za preprečevanje kot tudi blaženje in celo odpravljanje najrazličnejših obolenj. Toda vse vode niso primerne za vse težave, zato se pred odhodom v termalno kopališče velja temeljito pozanimati, kako bo termalna voda delovala na naše telo. 

Ker sodobni življenjski slog, pri katerem prevladujejo dolgotrajna prisilna drža, sedenje in splošno pomanjkanje gibanja, škoduje našemu gibalnemu sistemu, pogostnost degenerativnih težav narašča. 

Raziskave strokovnjakov razkrivajo, da je enourno namakanje v termalni vodi s temperaturo 32 °C zelo blagodejno, saj upočasni srčni utrip, nekoliko zniža sistolični in diastolični tlak, za več kot sto odstotkov poveča diurezo (nastajanje in izločanje urina) in zniža raven stresnega hormona kortizola (Srámek, P. et al., Human physiological responses to immersion into water of different temperatures).

Vse to ugodno vpliva na celotno telo – tudi v primeru gibalnih motenj. Kortizol je denimo hormon, ki igra pomembno vlogo pri odzivanju telesa na stres. Ko se izloča, pride do dviga ravni sladkorja v krvi, povišanja krvnega tlaka in slabšega delovanja imunskega sistema. Prav zato upad ravni kortizola med namakanjem v termalnih vodah olajša delo imunskemu sistemu, da lažje odpravlja najrazličnejše težave v telesu. Tudi pospešeno nastajanje in izločanje urina pripomore k intenzivnemu izločanju strupnin in po tej plati olajša regeneracijo otečenega in bolečega tkiva po poškodbi ali operaciji.

Poleg tega raziskave dokazujejo, da vódeno izvajanje posebnih gibalnih vaj v termalni vodi zmanjša bolečino ter omili krče, utrujenost in depresijo, s čimer izboljša tudi samostojnost pacientov z multiplo sklerozo (Castro-Sánchez, A. M. et al., Hydrotherapy for the treatment of pain in people with multiple sclerosis: A randomized controlled trial).
Za naravno toplo (29–32 °C) alkalno vodo v Tuhinjski dolini so ugotovili, da vsebuje obilo vodikovega karbonata, kalcija, magnezija, metasilicijeve kisline, sulfata, silikata in drugih snovi, denimo metaborove kisline. Prav zato je po mnenju prof. dr. sci. Janeza Kraševca ta termalna voda primerna za kurativne in preventivne namene, še posebno pa pomaga pri številnih težavah gibalnega sistema, kot so kronične degenerativne bolezni hrbtenice in gibal, koristna pa je tudi med okrevanjem po operacijah hrbtenice, vstavljanju umetnega kolena ali kolka ter pri nevralgijah in številnih drugih težavah gibal (http://terme-snovik.si/bazeni_in_wellness/termalna_voda).

Namakanje v termalnih vodah koristi tudi pacientom z revmatično prizadetostjo hrbtenice (ankilozirajoči spondilitis). Poleg drugega se jim zmanjša bolečina, lažje opravljajo telesno dejavnost, manj so utrujeni, tudi njihov spanec je boljši  (Altan, L., The effect of balneotherapy on patients with ankylosing spondylitis). 

Dokazano je, da se tako pri ženskah kot pri moških plazma koncentracija mlečne kisline zniža hitreje, če intenzivnim anaerobnim vajam za obnovo mišic sledi delno namakanje telesa – izmenično v vroči (36 °C) in mrzli (12 °C) termalni vodi (Morton, R. H., Contrast water immersion hastens plasma lactate decrease after intense anaerobic exercise).

Tudi v poletnih mesecih namakanje v mineralnih termalnih vodah še kako koristi – tako zdravim, ki si želijo sprostitve ali hitre obnove mišic po napornem kolesarjenju, teku ali kaki drugačni športni vadbi, kot tudi starejšim, ki jih že pesti ta ali ona težava z gibalnim sistemom.

Adriana Dolinar
Vir: www.zazdravje.net