Lepi pomladni in poletni dnevi so idealni za to, da jih preživimo v senci dreves in si s prijatelji privoščimo svežo in dobro hrano, ki jo prinese poletje. Ja, kaj je lepšega kot sproščen piknik? A žal ga lahko mimogrede pokvarijo neprijetnosti zaradi oporečnosti živil ali prebavnih težav. Je že res, da je ta letni čas  kot naročen tudi za mikroorganizme. V toplih in zadosti vlažnih razmerah se bakterije ekspresno hitro razmnožujejo.

Pokvarjen želodec in driska, ki sta posledici njihove prevelike količine ali razrasti kakšne neželene vrste, lahko pokvarita še tako prijetno poletno pustolovščino. Če se ta dogaja v bolj odročnih krajih, kjer je zelo vroče, lahko začnejo takšne težave ogrožati tudi naše življenje.

Manjše želodčne težave so pogoste spremljevalke piknikov. Želodec lahko razdraži že hrana, ki je ni navajen. Tudi dobro prepečeni izdelki z žara ali mastni kosi mesa marsikomu niso ravno pisani na kožo. Močno prepečeni ali celo zažgani deli so tudi sicer izjemno škodljivi za naše zdravje, saj so lahko rakotvorni. Da bi se nekako vsaj za silo nevtralizirale te zažgane škodljivosti, z vsakim kosom mesa na žaru zaužijete tudi nekaj zelenjave, ki vsebuje antioksidante. Torej brokoli, paradižnik, špinačo, koristijo tudi oreščki.

Med neprijetnosti za sluznico prebavil in tudi želodčno sluznico spadajo temperaturni ekstremi. Premrzla hrana in pijača na želodec ne vplivata blagodejno. Mrzla hrana, ki jo po možnosti še na hitro pogoltnemo, zoži žile. Želodčna sluznica je tako slabše prekrvljena in njena zaščita začne popuščati. Poleg vsega pa lahko želodec razdraži tudi alkohol.

Ker se na hrani poleti hitro razrastejo bakterije, je priporočljivo, da živil, ki sicer zahtevajo shranjevanje v hladilniku, nimamo na prostem več kot dve uri. V hudi vročini, ki prebija 32 stopinj celzija, pa čas skrajšamo na eno uro. To velja zlasti za perutnino, drugo meso, jajca, kuhano morsko hrano in tudi hrano, ki jo kupimo v kioskih s hitro prehrano.

Nikoli ne mešajmo vroče in hladne hrane. Vroča naj se servira posebej. Mikroorganizmi, ki so na hladni hrani, komaj čakajo na toplo gojišče. Tudi zato dobro očistimo vso hladno hrano. Umazanija na sadju in zelenjavi je največji vir bakterij. Vroče hrane, ki nam je ostala, ne hladimo predolgo. Varneje je, da jo skoraj še vročo shranite v hladilnik ali zamrzovalnik.

Po splošnih navodilih naj bi bila poletna temperatura v hladilniku pod 4 stopinje celzija in v zamrzovalniku pod -18 stopinj. Seveda pa je dobro poskrbeti tudi za higieno rok in pribora.

Vir: druzina.enaa.com