Na pragu neke hiše se je gnetlo ljudi,
ki so hoteli vstopiti v svetlobo,
ki je prihajala skozi okno.
Vstopili so željni veščin in védenja
in se usedli okoli mize.
Slišati je bilo šumenje listov knjig
kot piš suhe trave.

Ko se je znočilo,
so prihajali nočni svetilniki.
Bila je že pozna ura in jaz sem izstopila
na nerazsvetljen pločnik.
Na njem sem srečala človeka,
ki je imel svetlobo v očeh.
Povabila sem ga, naj vstopi
in se odžeja v hramu učenosti,
kjer točijo luč v kozarce.

Za mizo so sedeli opiti od svetlobe
in kradli drug drugem kruh.
Ugotovila sem, da so mi izpraznili denarnico.
Možakar je izstopil in nadaljeval
svojo pot z dvignjeno glavo.
Odšla sem za njim in spremenila
sva temo pogovora o učenosti.

www.tatjana-malec.si