Subjektivnost zaznave
Noben dogodek sam po sebi nima nobenega pomena. Dobi ga šele, ko mu ga pripišemo mi. Sicer pa, kot smo omenili, objektivnega zaznavanja resničnosti ni. Za kaj takšnega preprosto nimamo ustreznega organa. Razpolagamo le z omejenimi informacijami, ki ne morejo pričarati popolnosti, pa še te obdelamo z egom, ki ni inteligenten temveč »mehaničen«.

Edina resničnost, ki jo lahko zares zaznamo, je tista, ki jo spoznamo z esenco duše. Gre za neposredno zaznavo v trenutkih, ko neutrudni blebetač – ego – umolkne. Duša ne pozna pesimizma, temveč le neomajno in kljubovalno voljo, prežeto z ljubeznijo in optimizmom. Kaj drugega kajpak našemu vsemogočnemu božanskemu jedru ne more biti lastno.

Znova se torej srečujemo z lažnim jazom, ki nam v življenju dela veliko težav. Preseganje jaza je eden najpomembnejših življenjskih ciljev. Zaradi nezavedanja Enosti in neprestanega boja za prevlado ego impresije izkrivlja, jih razlaga napačno in ustvarja probleme, ki vodijo v mentalno nasilje. Fizično nasilje je le odraz mentalnega nasilja. Če se z egom ne spopademo, razum postopoma postaja ubijalec duha. Zato je pomembna mentalna higiena.

K mentalni higieni sodi izbiranje vtisov. Zakaj je to pomembno? Posamezni vtisi so pogosto zametki novih ego-programov, ki nas bodo podzavestno usmerjali k pripadajočemu izkustvu. V s strahom in agresivnostjo prepojenih televizijskih programih, filmih, računalniških igrah, glasbi in še kje so torej semena programov, ki nas usmerjajo k (prepogosto) neprijetnim izkustvom. Nasprotno pa so izlet v gozd, pogovor s prijateljem, poslušanje klasične glasbe, meditacija in prisluškovanje tišini primeri vtisov, ki nas notranje bogatijo in razbremenjujejo.

KONEC

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si