Vzemimo še enkrat za primer sicer že malo oguljeno primerjavo gosenica-metulj. Vendar si tokrat zamislimo, da je gosenica višje izražena-inteligentna zavest. Kaj mislite, kako bi doživljala svojo preobrazbo v metulja? Verjetno ne samo kot fizično preobrazbo, temveč tudi kot zelo globoko duhovno iniciacijo.

Zanimiva bi bila tudi tista točka, ko gosenica ni več gosenica, niti metulj še ni metulj. V bistvu ostane gosenica brez stare identitete, nove pa še nima. Takrat bi bila zelo uboga v duhu. Vendar ne uboga dobesedno. Takrat bi se najbolj uglasila in približala temeljni frekvenci svoje Bit-i, oziroma neizraženi zavesti Stvarnika. Ta pa ni niti eno niti drugo. Oba, gosenica in metulj pa izhajata iz nje. Tam se nekako opravi izmenjava štafetne palice, ko gosenica odteče svoj krog.

Lahko celo, da si gosenica in metulj prideta tako blizu, da si podata roke in izmenjata nekaj prijaznih stavkov. Vendar se nikoli ne prekrivata. Gosenica ni nikoli gosenica in metulj istočasno. Ravno tako tudi ego in Bit (višja zavest) ne moreta sobivati v isti resničnosti. Polje zavesti, kjer se bo uresničevala naša Bit je neprimerno večji.

Se pa verjetno tudi že pred pričetkom preobrazbe v gosenici kaj dogaja. Kakšne bio-kemične spremembe ipd. Tudi na zavestni ravni bi se taka preobrazba pričela mnogo pred samo fizično manifestacijo.

Tudi mi bomo nekje na rdeči niti naše evolucije v podobnem položaju. Spremembe se že napovedujejo v naši zavesti. Tisti, ki te spremembe intuitivno čutijo, se že počasi vračajo k svoji izvorni frekvenci. Z dotikom vpliva naše Bit-i, se je v njih že rodil opazovalec. To je dotik ki ga pogojuje evolucija.

Iskati dotik svoje Bit-i je nesmiselno. Je isto kot bi iskal ljubezen. Samo od stanja zavesti je odvisno, ali jo lahko občutiš. Samo ego pa lahko vidi smisel v iskanju samemu. In njemu se vedno izmuzne tisto kar išče.

Kot opazovalec lahko uvidiš ujetost ega v iluzijo resničnosti, ki jo je ustvaril. Smo kot gosenice, ki v nevednosti posvetijo celo življenje kopanju podzemnega rova, da bi prišle do sosednjega travnika, ne vedoč, da bodo v kratkem postale metulji in bodo lahko tja preleteli v nekaj sekundah. In tako preživijo življenje pod zemljo, namesto na travniku, kjer so se rodile. In taka zgodba se potem ponavlja od travnika do travnika. Opazovalci pa spoznavajo resnico, ki jih osvobaja kopanja pod zemljo.

Saj vidimo, kaj je ustvaril ego kot gospodar razuma. Ego balon se je že povsod tako napihnil, da poka po šivih. Poglejmo samo kaj je nastalo iz preproste Ljubezni. Nastal je velik balon duhovnosti in iz nje neverjetna znanost. Iz preproste deležnosti Ljubezni, smo postali njen vladar, sodnik in rabelj.

Ampak balon bo spustil, gosenica bo pokukala iz zemlje in pričeli se bomo vračati k svoji temeljni preprostosti.