Strokovnjaki ekološke kriminologije, ki je veda v nastajanju, opozarjajo na naraščanje te vrste kriminalitete, saj se legalne možnosti za nadaljnje onesnaževanje ali izčrpavanje naravnih virov okolja zaradi vse večje družbene osveščenosti ožijo. Tedaj začne naraščati povpraševanje po nelegalnih storitvah.

To povpraševanje vse bolj zadovoljujejo organizirane kriminalne skupine, opozarja Senka Vrbica iz Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC. Naš Kazenski zakonikima celo poglavje namenjeno opredelitvi kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine (332. člen do 347. člen).

Kot ekološko kriminaliteto je možno opredeliti ravnanje, ki je v nasprotju s (kazensko)pravnim varstvom okolja. Za učinkovito pravno varovanje okolja pa morajo biti taka dejanja tudi dejansko sankcionirana, sicer začne prevladovati razmišljanje, da je dobiček od take kriminalne dejavnosti mnogo višji kot verjetnost sankcioniranja. Te poudarke so avtorji izpostavili v knjigi Ekološka kriminaliteta in varovanje okolja – multidisciplinarne perspektive, ki jo je izdala Fakulteta za varnostne vede v lanskem letu.

Opozarjajo, da se je organizirana ekološka kriminaliteta v svetu najbolj uveljavila na šestih področjih: prepovedana trgovina z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, prepovedana trgovina s snovmi, ki tanjšajo ozonski pas, nelegalno odlaganje, transport in trgovanje z različnimi vrstami strupenih, radioaktivnih in drugih odpadkov, nelegalno izsekavanje gozdov ter nelegalen, nenadzorovan in neprijavljen ribolov.

Vir: www.planbzaslovenijo.si