NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Stres v službi   
    torek, 13. marec 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Ingrid Požar, dr. med. v Vivi www.viva.si

    Intervju: prof. dr. Matthew Clark, psiholog s klinike Mayo
    Ob hitrem življenjskem ritmu je le malo verjetno, da bo v prihodnje stresa kaj manj, ker pa gre za pomemben dejavnik pri nastanku številnih bolezni, je pomembno, da se ga naučimo obvladovati. Bolj ko bomo sposobni brzdati stres, bolj bomo zdravi in zadovoljni. Na drugi strani je nekaj stresa, ki spremlja izzive, tudi dobrodošlo.

    Prof. dr. Matthew Clark, ki se s stresom ukvarja že več kot dvajset let, pravi, da je cilj v pravem ravnovesju, pri čemer nam je v pomoč, če smo predvsem odkriti do sebe. Z njim smo se pogovarjali ob njegovem obisku v Ljubljani, kjer je predaval na simpoziju o obvladovanju stresa, ki se je tudi v naši raziskavi o zdravstveni pismenosti v Sloveniji izkazal kot pomembno področje.

    Ali menite, da se ljudje dovolj zavedamo, da je stres eden od poglavitnih sovražnikov našega življenja?
    Klinika Mayo je vodilna ustanova za obvladovanje stresa in odpornosti nanj. Ko govorimo o obvladovanju stresa, večina ljudi pomisli, da je to nekaj, kar potrebujemo zgolj v hudih trenutkih, kadar se znajdemo v času velikih obremenitev. Ko denimo bližnji zboli za rakom, ko se izteka rok, do katerega moramo opraviti delo, ob selitvi … Toda odpornost je nekaj, kar moramo graditi vsak dan, tudi med dopustom. Ob dobrih in slabih dnevih. To zlasti pomeni, da se znamo povezati z drugimi, ugotoviti, kaj osmišlja naše življenje, prepoznati svoja čustva in pravočasno poiskati pomoč, če ugotovimo, da ne zmoremo sami. Ugotovili smo, da se ljudje veliko prej in laže odločijo, da se bodo bolj zdravo prehranjevali in se redno ukvarjali z vadbo, če imajo urejeno življenje. Pod stresom hitro posežejo po nezdravi in redilni hrani, opustijo vadbo, ne zapomnijo si navodil za jemanje zdravil, se zapustijo … Zato je vsakodnevno obvladovanje stresa, ki se mu ne moremo izogniti, pravi ključ do bolj zdravega in zadovoljnega življenja.

    Kaj bi morali početi, da bi bolje obvladali stres? Načeloma vsi vemo, kako, vendar tega ne upoštevamo. Zakaj je tako?
    Pogosto zato, ker večina ljudi za obvladovanja stresa uporablja eno samo tehniko, ki pri njih preverjeno deluje. Kadar je zaradi različnih razlogov ne morejo več uporabljati, nastane dodatnatežava. Nekdo, ki je stres sproščal s tekom, vendar zaradi poškodbe ne more teči, utegne biti zaradi tega pod dodatnim stresom. Zato ljudi učimo, da morajo imeti več različnih tehnik za sproščanje stresa, kot so meditacija, sprehodi, različne oblike vadbe, ukvarjanje z duhovnostjo … Naslednja pomembna ovira so prevelika pričakovanja. Če danes začnem meditirati, ne morem pričakovati, da bom pri tem boljši že jutri ali naslednji teden. Vstopiti je treba z odprtim umom, željo po raziskovanju in brez pričakovanja koristi. To je povezano tudi s tem, da smo vajeni hitrega učinka, manj pa se sprašujemo o dolgoročnih posledicah svojih izbir. Vsaka stvar ima dobre in slabe plati, odvisno od tega, na kaj smo osredotočeni. Ljudi učimo, naj se po premisleku odločijo, ali se želijo dobro počutiti takoj – ali se želijo bolje počutiti dolgoročno. 

    Torej je tudi pri obvladovanju stresa ključna motivacija …

    Če nekdo želi shujšati, mora imeti načrt prehrane in telesne vadbe, ugotoviti pa mora tudi, kaj ga bo motiviralo, da bo vztrajal na tej poti, sicer bodo njegova prizadevanja prej ali slej propadla. Naslednja past je, da povečana raven stresa zelo zmanjša motivacijo. Če vas v službi preganjajo roki, le redko pomislite, da bi si pripravili solato ali lahek obrok, čeprav to ne vzame veliko časa, pač pa hrano preprosto naročite po telefonu. Stres in motivacija sta tesno povezana. 

    Kakšna je pri tem vloga delodajalcev?
    Večina ameriških delodajalcev se zaveda, da je smiselno in da se tudi izplača vlagati v programe za zdravje zaposlenih. Podobno kot je nekoč veljalo za debelost, zdaj stres še vedno velja za osebno težavo, s katero mora vsak posameznik opraviti sam. Toda moder delodajalec se zaveda:če želi, da bodo zaposleni, ki bodo neizogibno izpostavljeni stresu, dobro delali vrsto let, jim je treba pomagati, saj bodo tako manj na bolniški, bolj storilni in zadovoljnejši na delovnem mestu, to pa je dobro za vse.

    Koliko ameriških podjetij se tega zaveda in zaposlenim ponudi pomoč?

    Skoraj 85 odstotkov podjetij v ZDA zaposlenim ponuja programe za hujšanje ali pa nagrajuje tiste, ki shujšajo. Programe za povečanje telesne dejavnosti zaposlenih omogoča nekaj manj kot polovica podjetij, programi za obvladovanje stresa pa so relativna novost. Večinoma so na voljo programi, namenjeni odpravljanju resnejših duševnih težav, kot so depresija, tesnoba, pretirano uživanje alkohola … Potrebno bo še veliko dela, preden bo tudi stres prepoznan kot velik problem in preden se bodo tudi delodajalci zavedeli, da je treba na področju obvladovanja stresa med zaposlenimi narediti podoben korak kot pri prehrani in telesni dejavnosti.

    Ali že lahko govorimo o trendu, ki nakazuje spremembo odnosa delodajalcev do tega vprašanja?
    Zdi se, da je tako, saj se vse več podjetij v ZDA zanima za to vprašanje in za programe, ki bi jih lahko ponudili zaposlenim. Toda pri tem trčimo ob velik izziv. Večina programov, s katerimi se ukvarjam, poteka v skupinah, v katerih je od dvanajst do šestnajst ljudi. Na Kliniki Mayo dela 26 tisoč zaposlenih, tako da odgovor na to vprašanje še iščemo. 

    Kakšne pa so razlike med ženskami in moškimi? Ali ženske stres doživljamo drugače kot moški? Ali so vzroki za stres pri ženskah drugačni kot pri moških? 
    Marsikaj je kulturno pogojeno. Pri moških je problem v tem, da ne prepoznavajo svojih čustev. Tako je moški pod hudim stresom, ne da bi se tega zavedal, vsem okrog njega pa je to kot na dlani. Čeprav so slabovoljni, razdražljivi, popijejo deset skodelic kave na dan in se prenajedajo, se svojega stanja ne zavedajo, saj so vzgojeni tako, da ne znajo prepoznati svojih čustev. Klinika Mayo je ena od redkih ustanov, kjer imamo posebne skupine za ženske in za moške.

    Ali obstaja tako velika razlika med spoloma tudi pri spopadanju s stresom?
    Ženske se v skupini veliko več pogovarjajo in imajo večjo podporo skupine. Pri moških se veliko več časa ukvarjamo s tem, da jih naučimo prepoznati, da so pod stresom. Opazili smo tudi, da so moški usmerjeni v rešitev, ženske pa bolj zanima proces reševanja. Za ženske je včasih dovolj že to, da se s kom zgolj pogovorijo o težavi, moški pa jo želijo rešiti. Ker rešitve niso vedno na voljo, to utegne moške zgolj dodatno frustrirati. Včasih je edino, kar lahko storimo, to, da spremenimo svoj odnos, odziv na situacijo. Če se s katerimod sodelavcev ne razumete najbolje, se lahko skušate o tem pogovoriti in bolje komunicirati, če pa to ni možno, je treba to preprosto sprejeti in se sprijazniti.

    Ali so tudi viri stresa tako različni?
    Začeli smo s to domnevo, toda ker govorimo o stresu v delovnem okolju, tako ženske kot moški poudarjajo, da je najtežje usmeriti energijo v kariero in je obenem ohraniti dovolj za domače, za družino. Čeprav smo pričakovali, da bo to pomembnejši vir stresa za ženske, se nad tem v enaki meri pritožujejo tudi moški. Vsi čutijo, da se v službi preveč iztrošijo. Ko pridejo domov, jim ne ostane nič, kar bi lahko dali svojim zakoncem, staršem, otrokom. Iskanje ravnovesja med službo in zasebnim življenjem je velik vir stresa.

    Ali obstajajo učinkovite metode za rešitev tega problema? Čeprav v pisarni preživimo dolge ure, delo zelo pogosto nosimo domov, zelo težko se »izklopimo« …
    To je velik problem. Ne le dolgi delovniki, pač pa zlasti to, da je naša glava tudi po vrnitvi domov še naprej v službi. Ljudje resnično potrebujejo pomoč, da se bodo takrat, ko so z domačimi, tudi osredotočili nanje. To je resnično težko. Če imate garažo, si takrat, ko zapeljete vanjo, predstavljajte, da odhajate iz pisarne. Ko zaprete garažna vrata, skušajte zapreti glavo za vse misli, povezane z delom, in se odpreti svoji družini. Ko vstopate skozi vhodna vrata, si predstavljajte, kako bi se počutili, če svojih domačih ne bi videli več tednov, kako zelo srečni in veseli bi jih bili. To je sicer težko, saj vas pri tem utegne zmotiti telefon ali signal, ki vam sporoča, da ste dobili službeno elektronsko sporočilo, kar vse skupaj dodatno otežuje. Vseeno se izplača vsaj poskusiti.

    Kako pa merite raven stresa? Ali gre pri tem izključno za samooceno ljudi? 

    Merimo tudi nekatere fiziološke parametre, vendar kot psiholog menim, da je subjektivna ocena najbolj relevantna. Včasih vprašamo ljudi, naj ocenijo svoj stres na lestvici od 1 do 10, kar se dobro obnese predvsem pri ženskah. Pri vprašalnikih večinoma uporabljamo Sheldon Cohenovo lestvico dojemanja stresa, poleg tega pa še Connor Davidsonovo lestvico odpornosti, pri kateri se vprašanja ne nanašajo neposredno na stres, pač pa predvsem na sposobnost prilagajanja spremembam, ki je v zelo tesni povezavi s stresom. Naslednja stvar, ki nam veliko pove o stopnji stresa, je zbranost, kar z drugimi besedami pomeni, v kolikšni meri ste tukaj in zdaj. Ljudje, ki so zbrani, in prakticirajo, vadijo zbranost, so veliko manj obremenjeni s stresom in ga bolje obvladujejo.

    Kaj priporočate kot najučinkovitejši oziroma najboljši prvi korak za začetek boljšega obvladovanja stresa?

    Prva, najpomembnejša stvar je, da sprejmemo odločitev, da bomo pozornejši na to, v kolikšni meri smo pod stresom, nato pa se odločimo, da bomo v zvezi s tem tudi nekaj ukrenili. Večina ljudi ima jasno podobo o tem, kakšen naj bo načrt zdravega prehranjevanja in redne telesne vadbe, nimajo pa načrta za obvladovanje stresa. Že odločitev, da obvladovanje stresa postavimo za eno od prioritetnih področij v življenju, je odličen prvi korak. Treba je ugotoviti, kaj deluje, in to tudi uporabljati. Vedno je dobro imeti rezervni načrt. Vse v našem življenju se spreminja, zato je koristno, da smo na to pripravljeni.

    Je stres vedno slab? Ali ima tudi kako dobro plat?
    Nekaj stresa je vedno dobro. Ob popolni odsotnosti stresa se bomo odrezali slabše. Če se bo športno moštvo pomerilo z ekipo, o kateri je prepričano, da jo bodo brez težav premagali, se zaradi pomanjkanja stresa utegne primeriti, ne bodo dovolj trenirali in tekmo izgubili. Če je stres prevelik, ker smo prepričani, da proti veliko boljšemu moštvu nimamo nobenih možnosti za zmago, bomo seveda doživeli poraz. Najboljša je srednja raven stresa, ki prispeva k boljši storilnosti, zagnanosti in motiviranosti. Ljudje pogosto rečejo, da bi se najraje odselili na kak samotni otok, vendar bi se verjetno že po dveh tednih začeli dolgočasiti, saj bi pogrešali izzive. Stres je torej dobrodošel, vendar le do določene mere. Prav zato je pomembno, da ga znamo prepoznati in da ga začnemo pravočasno obvladovati.

    Pogosto se na visoko raven stresa navadimo in smo prepričani, da delamo bolje, kadar smo pod stresom. Ali to drži?
    To je zmotno prepričanje. Zanimivo je, da si nujne premore med delom brez težav predstavljamo pri opravljanju telesnega dela, denimo za tekočim trakom, saj sicer delamo več napak. Toda študije kažejo, da je enako pri intelektualnem delu. Brez premora storilnost in natančnost upadeta. Vsi potrebujemo premore in moramo si jih vzeti.

    Kaj lahko naredi podjetje, ne da bi to povzročilo prevelike stroške?
    Nekateri ukrepi za obvladovanje stresa za delodajalce seveda pomenijo stroške, toda na to je treba gledati kot na naložbo. Veliko je mogoče doseči tudi brez stroškov. Pri tem je zlasti pomemben odnos do dela, ki ga opravijo zaposleni. Če ima zaposleni občutek, da je njegovo delo cenjeno, to nikogar nič ne stane, vendar zelo učinkovito prispeva k obvladovanju stresa. Zaposleni, ki imajo nadzor nad položajem, projektom, delom, ki ga opravljajo, manj trpijo za stresom. Blagodejna je tudi dobra komunikacija, tako med sodelavci, zlasti pa med nadrejenimi in podrejenimi. Če se zaposlenimi pogovarjamo spoštljivo, to dela čudeže. Če nekdo pridivja v pisarno in zakriči, da do konca dneva nekaj potrebuje, bo to na sodelavca ali podrejenega delovalo čisto drugače, kot če ga vljudno zaprosimo, če nam lahko priskoči na pomoč, saj nekoliko zaostajamoz delom. Raven našega stresa močno vpliva na stres ljudi okrog nas.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Stres-Sluzba-Ritem-Obvladovanje-Bolezen

    No trackback comments for this entry.
    Stres v službi | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Stres v službi

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 26. julij 2014 @ 11:53 CEST

    Tale članek me spravlja v stres :)




    Mujo otišao kod doktora na pregled, i ovaj se zabrine Mujinim stanjem:

    - Mujo, ti si pod jakim stresom, moglo bi te strefit' nešto!

    Mujo se zabrine pa upita:

    - Pa dobro doktore, šta da radim

    Doktor napiše recept i da ga Muji:

    - Evo ti ove tablete za živce.

    Mujo zahvalno uzme recept i pita:

    - Dobro, i kako ih uzimam?

    Doktor ga pogleda preko naočala:

    - Daješ Fati tri puta dnevno po jednu poslije jela!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,53 seconds