|  Slovenska država je v procesu sprejemanja odločilnih strateških usmeritev za obdobje do leta 2020: v pripravi je Strategija razvoja Slovenije in operativni programi za črpanje strukturnih skladov EU. V te dokumente bi moral biti vključen tudi program spodbujanja industrijske simbioze, ki bi prispeval k boljši snovni in energetski učinkovitosti slovenskega gospodarstva, povečal njegovo konkurenčnost ter zmanjšal uvozno surovinsko odvisnost in ranljivost na gibanja svetovnih cen. Zanimiv model za podporo prehodu gospodarstva v bolj trajnostne vzorce je britanski Nacionalni program industrijske simbioze NISP, ki je bil danes predstavljen na strokovnem posvetu v Ljubljani.
Dogodek je organizirala Umanotera ob sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in Zelene Slovenije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.
Nacionalni program industrijske simbioze (The National Industrial Symbiosis Program - NISP) je program poslovnih priložnosti, ki zagotavlja okoljske, socialne in gospodarske koristi. »Program je dober za podjetja, dober za gospodarstvo, dober za okolje in hkrati ne prinaša nobenih tveganj,« je na današnjem posvetu poudaril Stefano Petti iz International Synergies.
NISP združuje sicer tradicionalno ločene dejavnosti in organizacije iz vseh poslovnih sektorjev z namenom izboljšati učinkovitost porabe virov in spodbuditi trajnostni razvoj z vzajemno izmenjavo materialov, energije, vode in/ali stranskih proizvodov, s skupno uporabo sredstev, logistike in strokovnega znanja. NISP je nacionalni program, ki se izvaja na regionalni ravni po vsej Veliki Britaniji, v vsaki od 12 regij deluje ekipa, ki tesno sodeluje s podjetji na območju regije. Kot je povedal Petti, je skupno v programu NISP zaposlenih 90 ljudi.
Študije primerov v okviru NISP prikazujejo, kako je program omogočil eni organizaciji ali podjetju, da je odpadke drugega izrabil kor vir. Izboljšanje učinkovitosti virov ter zmanjševanje količine odpadkov prinašata obojestransko dobičkonosna partnerstva. Podjetja in organizacije v mreži NISP so med letoma 2005 in 2011 dosegla prihranke za 1 milijardo GBP , 993 milijonov GBP nove prodaje in zmanjšanje industrijskih emisij CO2 za 39 milijonov ton. Z odlagališč so preusmerili 38 milijonov ton surovin in zmanjšali porabo surovih materialov za 48 milijonov ton. Program je ustvaril 10.000 delovnih mest, spodbuja tudi inovacije.
V Sloveniji smo glede snovne produktivnosti zelo neučinkoviti, saj za enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU in se s stališča konkurenčnosti dolgoročno postavljamo v izredno negotov položaj. Učinkovita uporaba virov je v tem smislu vse manj okoljski izziv in vse bolj osnovni pogoj za doseganje konkurenčnosti podjetij, tehnologij, gospodarstev in blaginje prebivalcev. Kot je na posvetu poudarila Marija Čebular Zajec iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, bo treba sredstva, ki jih bo Slovenija prejela v prihodnji finančni perspektivi, usmeriti na področja, ki imajo največji potencial za rast in ustvarjanje novih delovnih mest.
Na posvetu so udeleženci med drugim razpravljali tudi o prenosu modela NISP v Slovenijo. Leta 2009 so količine industrijskih odpadkov v Sloveniji namreč dosegle skoraj 6 milijonov ton, kar predstavlja veliko breme za okolje, hkrati pa tudi edinstveno priložnost za izboljšave in inovacije. Tudi slovenska industrijska politika (SIP), ki jo je vlada sprejela februarja 2013, navaja, da bodo ključna gonila zelenega gospodarskega razvoja v tem stoletju: trajnostno in učinkovito ravnanje z viri (obnovljivimi in neobnovljivimi) in energenti, uporaba obnovljivih virov energije, razvoj in uporaba novih konceptov, kot sta npr. industrijska simbioza in zapiranje snovnih poti.
Gradivo z dogodka in več informacij najdete na spletni strani Slovenija znižuje CO2:
http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/trajnostna-proizvodnja-in-potronja/nacionalni-program-industrijske-simbioze
Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, 01 439 71, karmen@umanotera.org
|
NE ZAMUDITE
Industrijska simbioza kot priložnost za Slovenijo
Prispeval/a: AnaH dne sobota, 28. september 2013 @ 12:56 CEST
Sama znam skoraj vso odpadno vodo iz kuhinje porabiti še za WC splakovanje. Včasih je ostaja tudi za zalivanje grmičev pred našo skupno zgradbo. Pozimi se da kaj pogreti ali celo pripraviti čaj na radiatorju.
Najbolj pa planetu in življenju na njem pomagajo vegani, zaradi njih je manj metana v zraku; ta je še trdovratnejši od CO2.
Industrijska simbioza kot priložnost za Slovenijo
Prispeval/a: AnaH dne nedelja, 29. september 2013 @ 13:10 CEST
Tudi pri bližnjem Sparu so se že navadili, da imam vse nalepke s težo in kodo posameznega pridelka nalepljene na kosu papirja in ne na posamezno vrečko. Pri blagajni nakupljeno razvrstim v takšnem vrstnem redu, kot so naleplene nalepke na papirčku ali kartončku.
Tudi druge predmete obrnem tako, da je oznaka s kodo opazno na vrhu, da ne oviram blagajničarke in kupcev v vrsti za mano. Takšne vrečke lahko zato uporabim še velikokrat in ni se treba mučiti z odstranjevanjem nalepk.