Strašilo motovilo
po svetu je krenilo.
S ceste je nekje zavilo,
se na polju izgubilo.
Nikoli več poti ni našlo...
Še zdaj je tam,
vso staro, prašno.

Njegov klobuk je pomečkan
in stari suknjič razcefran.
In v hudem vetru si strašilo
je eno nogo polomilo.

Od jeze nad usodo tako
odganja kosa, vrabca, srako...