Prav ste prebrali. Ampak kdo se boji, da bi uspel? Še posebej, če se za to tako zelo trudi? Saj zato se vendar trudimo, zato delamo, zato si postavljamo cilje. Da bi uspeli.

Zamisel za pričujoči članek se mi je porodila, ko sem pisala tarot napoved in povlečem karto 7 diskov. Strah pred uspehom. Seveda poznamo strah, da nam ne bi uspelo, še posebej, če nam je morda kdaj že spodletelo v preteklosti. Ampak kaj pa, če mi uspe? Priznam, da ko sem se učila tarot, mi je bilo to malce hecno. Ravno zaradi vprašanj v uvodu. A ko pomislimo malo globlje, nam postane jasno, kaj to pomeni.

Uspeh je odgovornost. Uspeh ni spanje na lovorikah. Uspeh pomeni delo, pomeni, da se bomo soočali z izzivi, na katere ob postavitvi svojih ciljev niti pomislili nismo, pomeni spremembe. A strah ne pride zgolj zaradi tega. Strah so naši vzorci, globoko zakoreninjeni v nas, ki nam kot neusmiljen rabelj s prstom kaže na vse, kar nosimo v sebi. In ta strah nas močno omejuje pri doseganju naših ciljev.

Ljudje se na nek način bojimo sprememb. Veliko lažje nam je vztrajati v coni udobja, poznanem življenju, ne glede na to, da nas onesrečuje, da nas ne izpopolnjuje. Najprej se nekaj odločimo, ker vemo, da tako ne gre več naprej, postavimo si nek cilj, naredimo načrt, s to odločitvijo se nekako uskladimo, kot sem opisovala v prejšnjem članku. Cilj začutimo, potem pa nas počasi, a vztrajno začne razjedati komaj slišni črviček v naši notranjosti in stopimo korak nazaj. Največkrat se to dogaja na popolnoma nezavedni ravni, strahov se sploh ne zavedamo, le sprašujemo se, zakaj se nam naš cilj tako trdovratno odmika. Kaj je narobe, saj si ga želimo doseči z vsem srcem in dušo. Kar se nam je še včeraj zdelo otročje lahko, je danes svetlobna leta daleč in vse kar vidimo, so le ovire in počasi izgubljamo vero, voljo, fokus in moč, da bi se končno premaknili v smeri svojih želja.

Strah pred uspehom je toliko večji, če nam je cilj zelo pomemben. Če se s svojim uspehom želimo dokazati, je seveda razumljivo, da nas je še bolj strah, kaj se bo zgodilo. In razočaranje je tem večje, če se potem ne zgodi tisto, kar smo v sebi pričakovali, še posebej, če ob doseženem cilju nismo tako zelo srečni, kot smo mislili, da bomo.

Predvsem najprej razčistimo sami pri sebi, kaj za nas pravzaprav pomeni uspeh. Kaj nam prinaša. Kaj je tisto, kar bomo dosegli z njim. Zavedati se moramo, da uspeh ne pomeni doseči cilja kot takšnega, temveč čustva, ki jih bomo ob tem občutili. Bojimo se tega, kako se bomo počutili, ko bomo dosegli svoj željeni cilj. Strah nas je občutka neizpolnjenosti, občutka praznine po vseh vloženih prizadevanjih. Morda si cilja nismo dobro zastavili, morda ta cilj ni naša globoka srčna želja. Morda so v nas kakšna nerealna pričakovanja, ker bistvo ni dosežen cilj kot tak, temveč zadovoljitev nekih drugih aspektov našega življenja, ki nam bi jih ta cilj pomagal uravnovesiti. Morda ves svoj trud in čas namenimo karieri, nalagamo si obveznosti, da bi zapolnili svojo čustveno praznino. Počutimo se, kot bi hkrati pritiskali na plin in vozili z ročno zavoro. Trudimo se nekaj doseči, hkrati pa se nam ves čas pojavljajo negativna čustva, ki se jih niti ne zavedamo. Ne dojamemo, da se pojavljajo zato, ker nas pot k našemu cilju plaši. Počutimo se, kot bi se vrteli v krogu in lovili lasten rep. Naj se še tako trudimo, oprijemljivega rezultata ni in ni.

Kako sploh vemo, da se bojimo uspeha? Morda zavlačujemo z delom in se kar ne moremo lotiti potrebnih korakov. Iščemo izgovore, zakaj ne moremo. Kot bi nam vse »prišlo prav«, da lahko odlašamo. Čas nam kradejo stvari, ki nimajo nikakršne povezave z našim zastavljenim ciljem. Vsem naokoli razlagamo, kaj smo si zamislil, a vse ostane zgolj pri besedah.

Vse to nam zagodejo naša podzavestna čustva in prepričanja, da nismo dovolj dobri, da si ne zaslužimo, ne znamo, da nimamo podpore. Bojimo se lahko, da s svojim uspehom ne bi porušili česa drugega, morda si nakopali zavist drugih ljudi, izgubili svojo poznano cono udobja, ki nam jo zagotavlja trenutna situacija…Razlogov je nešteto in kot bi si jih izmišljevali še sproti, zakaj nečesa ne zmoremo. Ko dosežemo zadani cilj, ko uspemo, moramo pričakovati, da se bo v našem življenju nekaj spremenilo. Plašijo nas spremembe, ne uspeh.

Zato se je potrebno zazreti vase, še preden si zastavimo cilj, se vprašati, kaj si sploh želimo in kaj nam to prinaša, si spisati nekaj možnih scenarijev in se pogumno lotiti dela. Postavimo si pomembna vprašanja, kot so:
- Kaj mi je do zdaj preprečevalo uspeti?
- Kakšne koristi imam od neuspeha?
- Od česa me neuspeh ščiti?
- Si zaslužim uspeha, sem ga vreden/a?
- Kaj še potrebujem za dosego cilja? Morda dodatno izobraževanje, posvet, finančno podporo?
- Kaj »izgubim«, če uspem?
- Cena mojega uspeha in čemu se moram odreči zavoljo uspeha?
- Kako s svojim (ne)uspehom vplivam na druge, meni pomembne osebe?
- Kdo nam privošči uspeh in komu bi bilo lažje, če ga ne dosežemo?

Ovrednotite morebitne koristi kot tudi »škodo«, če bi dosegli svoje cilje. Zavedajte se, da je tudi strah samo čustvo, ki ga prikličemo na površje, ko se odločimo za spremembe. In sprejmimo ga kot svojega učitelja, saj nam pokaže marsikaj, kar se skriva v nas. Ko sprejmemo tako slabe kot dobre strani svojih želja in ciljev, lahko zavestno in pogumno stopimo na pot doseganja tega, kar smo si zadali. Ozavestite, zakaj ste pritisnili na zavoro, ko ste že skoraj prispeli na cilj. Strahove vam ne budi cilj kot tak, saj si ga vendarle želite doseči, temveč vaše misli o tem, da bi vam uspelo, vaša globoka prepričanja. Ko sprejmemo odločitev, je nujna gradnja trdnih temeljev, na katere bomo postavili svoj cilj, ko ga dosežemo. Dokazati drugim, da nekaj zmoremo, niso trdni temelji, kaj šele motivacija. Nato sledi naše zavestno delovanje. Naše misli so močno orodje, zato spremenimo svoj način mišljenja. Zgledujmo se po ljudeh, ki so uspešni, preučimo njihove zgodbe. Premislimo, kaj je tisto, kar nas najbolj žene naprej, kašno inspiracijo potrebujemo. In preden vržemo puško v koruzo, se spomnimo, kaj je bilo tisto, kar nas je pripeljalo do sem, kjer smo obstali, spomnimo se, zaradi česa smo se sploh odločili postaviti svoj cilj in da je noč najtemnejša ravno pred zoro. Ne ustrašimo se preizkušenj. Te so nam poslane zato, da Vesolju sporočimo, da se ne bomo uklonili, ker smo se odločili, da bomo srečni in poslušali glas svojega srca.

Želim vam uspešno Novo leto in kar največ zastavljenih in seveda realiziranih ciljev. In naj ne bodo to zgolj novoletne zaobljube.

Namaste,

Romana Kos
Vir: www.mychi.si