Strah je mrzla senca, ki zavleče
v mišice se, žile in kosti
in povzroča, da telo drhti
v nemi stiski, ki boli in peče.

Strah je strup, ki sam se vate vsuje,
in s tem tvoje misli zastrupi,
kar spet vzrok je, da se ti zgodi
tisto, kar strah k tebi privlačuje.

Strah pošast je, ki te prepričuje,
da ljubezni ne zaslužiš si,
ker neroden si, brez pameti,
in ničvreden, kar je še najhuje.

Strah je tat, ki mir in zbranost krade,
s tem pa reševati ne pusti
ti težave, ki te kdaj pesti,
pa zato dobi težava mlade.

Strah izgine, kadar si zaupaš,
ko zaveš se, da si dragocen,
vse ljubezni vreden, zaželjen -
kot vsak človek! Glej, da ne obupaš!

Avtorica: Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com