Mehko smehljajoče staro drevo
me pozdravlja z izrazi posebne naklonjenosti.
Na drevesu je zacvetel en sam cvet.
Svetlo rožnat bleščeč cvet med zelenimi listi.
Slovo od narave. Dopolnitev življenja.
Poslednje goreče iskanje mojih oči.
Odložena je vse naokrog svetloba drevesa,
ki umira na svojem ležišču
in išče moj smehljaj.
S sporočilom ob slovesu.
Moje prazno mesto v telesu išče,
kamor bi lahko odložilo tišine
in barve, ki ne bodo nikoli zbledele.
Pišem jih po večernih oblakih sončnega zatona.
Drevo se prelomi.
Isti izdih na dveh koncih.
Svetloba poboža oba.
Veje so zanihale v meni.