Novo merilo svetovnega napredka 'Happy Planet Index' oz. Indeks Srečni Planet, prvič prikaže, da človeška sreča ne potrebuje ropanja zemlje. Kaze, da lahko ljudje živijo dolga in srečna zivljenja, ne da bi pri tem uničevali bogastva planeta zemlje. Nova mednarodna ocenjevanja okoljskega vpliva in človeške dobrobiti kaže zelo drugačno sliko bogastva in revščine narodov. Rezultati so presenetljivi in kažejo popolnoma drugačno sliko svetovnega reda. Na primer, ZDA, kot ene najnaprednejsih držav - iz običajnega pogleda medijev in ekonomistov - so padle po HPI na 150 mesto, med 178 državami sveta.

Indeks Srečni Planet (HPI) se izračuna iz razmerja: kaj družba vloži (denar, naravni viri, emisije v okolje) in kaj pride iz tega ven (človeška življenja različne dolžine in sreče). Tako dobimo indekse za 178 drzav in ugotovitve so, da imamo kot svet še dolgo pot, da dosežemo dolga in kvalitetna življenja znotraj omejitev planetarnih naravnih ekosistemov. Nobena država ne dosega najvišjega možnega indeksa.

HPI indeks kaze, da povsod po svetu, visoka raven potrošnje materialov in naravnih virov, ne prinese nujno visoke stopnje zadovoljstva ter, da je možno doseči visoko stopnjo zadovoljstva brez pretirane porabe zemljinih virov. Nekatere ugotovitve Indeksa Srecni Planet so:

* Samo-poimenovani svetovni "voditelji" - G8- imajo slabe ocene po HPI indeksu. Najbolje se je odrezala Italija z 66 mestom, sledijo ji Nemčija na 81, Japonska 95, Velika Britanija 108, Kanada 11, Francija 129, ZDA 150 in Rusija na 172 mestu izmed 178 svetovnih drzav. (za primerjavo: Slovenija se je uvrstila na 79 mestu)

* Centralna amerika je regija z najvišjim povprečjem po HPI indeksu: V regiji imajo visoko pričakovano življensko dobo (okoli 70 let) in veliko osebno zadovoljstvo z majhnih ekoločkim odtisom; pod svetovnim povprečjem. Centralna Amerika je imela precej burno preteklost z mnogimi spori in vojnami, vendar uživa zadnjih 15 let relativen mir in tamkajšni ljudje so tradicionalno močno vpeti v skupnost, kar vodi k povečani kvaliteti življenja.

* Dobrobit ni posledica visoke potrošnje dobrin: na primer Estonija - z visoko potrošnjo - se slabo uvrsti na področju osebnostnega zadovoljstva. In primer Dominikanska republika kjer je zadovoljstvo visoko, je potrošnja pod svetovnim povprečjem.

* Življensko zadovoljstvo se mocno razlikuje: na vprasanje kako so zadovoljni s svojim zivljenjem so lahko vprasani odgovorili od 1 do 10, (1 kot zelo nezadovoljen in kot 10 zelo zadovoljen); 29.4 odstotkov Zimbabvijcev se je ocenilo z 1 in samo 5.7 odstotkov z 10. Za primerjavo: 28.4 odstotkov Dancev je ocenilo osebo zadovolstvo kot čisto 10 in manj kot en odstotek jih je menilo, da je njihovo zivljenje zelo nezadovoljivo, kot 1.

* Pričakovana življenska doba tudi močno niha: otroci rojeni na Japonskem lahko pricakujejo, da bodo dosegli 82 let, medtem ko otroci v Swazilandu lahko pričakujejo življensko 32 let.

* Splošno porabimo trenutno 22 odstotko več zemljine biokapacitete, kot so jo ekosistemi zmožni trajno obnavljati. Trenutno živimo na račun prihajajoče generacije, naših otrok in vnukov.

* Otoške drzave imajo izrazito nadpovprečno visoke HPI indekse: imajo dolga življenja, so zadovoljni z življenjem in imajo zelo majen ekološki odtis na planetu. Medtem ko so njihovi dohodki (BDP) približno v svetovnem povprečju. In to ne velja samo za pacifiške otoke temvec tudi za otoke v Sredozemlju, tako je Malta prva po indeksu med zahodnimi državami. Podobno je z afriškimi otoki, ki se mnogo bolje odrezejo, v primerejavi s črno celino. Razlog za to je morebiti, v večjem zavedanju o omejitvah kapacitet narave na otokih, ter v močnejsem občutku enotnosti.

Indeks Srecni Planet jasno pokaže, da za srečo ne rabimo uničiti planeta, ravno obratno, za osebno srečo rabimo planet v čim boljšem zdravstvenem stanju.

http://www.neweconomics.org