Mi verjameš, da sem tu?
Mi verjameš, da spim samo napol v snu?
Reci, da mi verjameš, samo
in vse dobro bo.

Veš, da mi rdeča kri šprica iz oči?
Mi verjameš, da boli?
Povej mi, kdaj duša poleti?
Mi verjameš da gre, kakor mavrica iz mojih oči?

Prihaja počasi in odhaja po obrokih.
zunaj tiho je, a v meni kričii,
dere se, tako da boli.
Vzame si del mene in kri spet lije v potokih.


Mi verjameš da tako boli,
ko gre duša iz tebe proti nebesom?
Mi verjameš, da se svet vrti,
čeprav ne opaziš vrtenja?

Verjemi, boli, če človek tako zaspi,
srce po tvojem hrepeni,
in sreča se nekje med,
nad tlemi in pod zrakom vsred.

Človek tam zaspi samo,
kjer se dlan odpre tako lepoo..
kjer ga sprejme še pred,
se iz tal prikaže sreče sled.