Ste že naveličani na tisoče različnih nasvetov za srečo in se ob tem sprašujete, ali res delujejo – in zakaj bi jim sploh morali slediti, saj je vsak človek edinstven, zagotovo si lahko vsakdo čisto sam skuje svojo srečo. Morda pa vas bodo prepričali tile štirje nasveti, ki jih je potrdila nevroznanost. Kaj res deluje, če hočemo biti srečnejši?

Postavite si samo eno vprašanje

Včasih se nam zdi, kot da nam možgani »ne pustijo«, da bi bili srečni. Ali ste pogosto zaskrbljeni? Zaradi pogostega premlevanja skrbi se naši možgani namreč počutijo dobro - ker premlevajo - in tako nekaj delajo za težave.

Če premlevamo skrbi, s tem sicer lahko umirimo čustvovanje, saj s tem povečamo aktivnosti v prefrontalnem korteksu, ki je višji center emocij v naših možganih, ki daje izkušnjam smisel in je sedež kognitivnega (racionalnega) nadzora doživljanja in vedenja. Z razmišljanjem o težavah tako zmanjšamo aktivnost v amigdali, nižjemu centru emocij v naših možganih, ki se vedno odziva nediskriminatorno in burno - sleherno vznemirjenje v celoti preplavi psiho in telo. 

Če se torej počutimo tesnobno, nam včasih lahko pomaga že to, da o težavah razmišljamo, saj s tem zmanjšamo aktivnost v amigdali. Na dolgi rok je premlevanje skrbi slaba rešitev za dobro počutje. In kaj pravijo znanstveniki, da lahko v tem primeru storimo? 

Vprašajte se samo eno: Za kaj sem hvaležen/-na? Drži kot pribito - s hvaležnostjo spremenimo svoje možgane in to dokazuje tudi znanost. Deluje namreč podobno kot antidepresivi - dviguje raven dopamina, hormona sreče. Poleg tega dviguje tudi raven serotonina, drugega hormona sreče. Kaj pa, če se tokrat nahajate na taki točki, da sploh ne čutite, da ste lahko za kaj hvaležni? Nič zato, dovolj je že, če boste razmišljali o tem, zakaj bi bili lahko hvaležni, saj s tem tudi »osrečujemo« svoje možgane.

Odločite se

Ste morda kdaj opazili, da ste se pomirili, ko ste sprejeli odločitev? To ni naključje. Nevroznanstveniki pravijo, da sprejetje odločitve zmanjša zaskrbljenost in tesnobo - to je namreč običajno eden od korakov do rešitve težav. Odločitev vključuje tudi postavljanje cilja in ustvarjanje namere. To pa spodbudi delovanje prefrontalnega korteksa in zmanjša zaskrbljenost in tesnobo. Sprejetje odločitve v nas spodbudi občutek zadovoljstva, zmanjšuje stres, pomirja in nam daje občutek nadzora, ne glede na to, kakšna je odločitev. Ni namreč potrebno, da bi bila »popolna«, mora biti le »dovolj dobra«. 

Če to ponavljamo večkrat - da sprejmemo cilj in ga dosežemo - se bomo počutili bolje kot takrat, ko se nam bodo dobre stvari zgodile »slučajno«. Kako so to ugotovili znanstveniki? Tako da so proučevali podgane, ki so morale potegniti za ročico, da so prišle do kokaina, in drugo skupino podgan, ki jim za to »nagrado« ni bilo potrebno storiti ničesar. Rezultat? Večjo raven dopamina so imele tiste podgane, ki so se morale potruditi za srečo. Ob tem do sreče pomaga še ena raziskava - če imamo občutek, da smo v neko aktivnost prisiljeni, da nekaj moramo storiti - občutimo to kot stres, ker imamo takrat občutek, da nimamo izbire. Zato vedno izberimo.

Izrazite svoja čustva

Kaj pa, če se počutimo pobiti, žalostni, tesnobni ali jezni? Izrazite svoja čustva. Se vam zdi to preveč enostavno, da bi lahko delovalo? Pa vseeno resnično deluje. Znanstveniki so s preučevanjem MRI-posnetkov, medtem ko so ljudje gledali slike in ubesedili čustva, ugotovili, da se je aktivirala amigdala, ko so gledali sliko, ko pa so ubesedili čustva, se je aktiviralo drugo območje možganov, ki je znižalo aktivnost amigdale. Če torej o svojih čustvih razmišljamo zavestno, zmanjšamo njihov »vpliv«. Da bi zmanjšali vpliv čustev, je dovolj že, če čustvo skušamo opisati z eno ali dvema besedama, lahko tudi simboliziramo, kako se počutimo ali pa povsem poenostavljeno opišemo svoja občutja.

Več se dotikajte

Ljudje enostavno potrebujemo občutek sprejetosti in ljubezni. Če tega ni, to občutimo kot bolečino. Znanstveniki so to proučevali tako, da so si proučevane osebe podajale žogo - v resnici ni bilo drugih ljudi, žogo jim je metal računalniški program. A raziskovalci so jim rekli, da ta program upravljajo ljudje. In kaj se je zgodilo, ko jim računalnik ni vrgel žoge nazaj ali pa je metal grdo? Ljudje so občutili bolečino. Zavrnitev torej »lahko boli«. 

Spet druga raziskava je pokazala, da socialno izključevanje aktivira enake nevronske povezave kot bolečina. Odnosi so pomembni za to, da se počutimo srečne. Eden najbolj primarnih načinov za to, da se sprošča oksitocin, hormon ljubezni, je dotik. Včasih je dovolj že stisk roke, če je za vse ostalo neprimerna situacija. S tistimi, s katerimi smo si blizu, bi se morali veliko dotikati. Dotik je izjemno močan. Še posebej močno delujejo dolgi objemi. 

Raziskave pravijo, da pet dolgih objemov na dan štiri tedne skupaj močno poveča občutek sreče. Še posebej dolgi objemi sproščajo veliko oksitocina. Tudi masaža deluje podobno - poveča sproščanje serotonina za 30 odstotkov, poleg tega pa zmanjša tudi nivo stresnih hormonov in poveča raven dopamina in zmanjša bolečino - ker deluje protibolečinsko. Zato preživite čim več časa s svojimi ljubljenimi in jih ne prikrajšajte za kak objem.

Snežana Zabukovec
Vir: www.viva.si