Sreča in gon po spoznanju
Vsak od nas je iskalec sreče. To, kar si razlagamo z željo po sreči, je nekaj, kar ima mnogo večji, kozmični smisel in pomen. Ali obstaja kaj pomembnejšega od spoznanju svoje resnične identitete, ko se speče človeško bitje prebudi in se zave, da je eno s Stvarnikom?

Globoko v sebi se zavedamo, da v tem leži naša izpolnitev. Ko si želimo biti srečni, se želimo v resnici dotakniti svojega božanskega bistva, spoznati želimo tisto, kar smo. Ko smo srečni, smo v stiku s »seboj«. To se zgodi le takrat, ko um umolkne, ko ego utihne in doživljamo mir, prežet z radostjo. "Običajna sreča" so trenutki, ko vzpostavimo stanje s svojim duhovnim jedrom; a radost in mir občutimo le, dokler ju ne prežene vladajočii tiran - ego.

Najbolj dovršenim, najpopolnejšim živim bitjem je Stvarnik dal možnost, ki je hkrati posebna nagrada. Svojo zavest lahko pripeljejo tako daleč, da prepoznajo in občutijo lastno identiteto, ki je - identiteta Stvarnika. Spoznanje samega sebe nam prinese opojno radost, mir in blaženost, sreča pa so koščki tega izkustva. Ko hrepenimo po sreči, hrepenimo po vrnitvi v svoj pravi dom - v zavetje Stvarnika, od katerega nismo (bili in ne bomo) nikoli ločeni.

Pa je samega sebe, življenjsko bit, svojo pravo identiteto, svoje resnično bistvo, sploh možno spoznati? Vsi veliki učitelji človeštva so si bili edini, da je. Vendar pa je pot samospoznanja dolga, vijugasta ter polna težav. A cilj je vreden truda. Spoznanje, kdo si, prinese nenehno prisoten in blažen občutek miru in notranjega zadovoljstva. Prinaša radost, kajti radost je prav to: občutek živosti in vibracija miru. To je radost spoznavanja sebe kot same esence Življenja, preden Življenje privzame obliko. Kot pravi Eckhart Tolle, ni večje sreče od radosti bivanja v svoji resnični naravi.

Ko spoznaš od kje prihajaš, naravno postaneš strpen,

nesebičen, začuden, dobrosrčen kot stara mati,

dostojanstven kot kralj.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: http://www.prisluhni.si