|  Marjan Turnšek, mariborski nadškof, je v intervjuju  za www.zurnal24.si izjavil: »Če nekdo  ukrade avto ter pride k spovedi in pove, da je avto ukradel, spoved ne velja,  če avta ne vrne.« 
 Je Turnšek je s tem razmišljanjem želel povedati, da  tudi zgolj uradno opravičilo, ki ga je pokojni papež Voitila javno izrazil pred  desetletjem, za odkup storjenih cerkvenih grozodejstev, ne velja? Da takšnega  opravičila v svojem srcu ne jemlje resno. Kajti cerkev še do danes ni vrnila na  stotine milijard dolarjev nakradenega bogastva v zadnjih dva tisoč letih. Kdaj  je opravičilo iskreno?
 
 Preprosto preverimo kaj je o tem rekel Jezus: »Spoznajte svoje grehe, obžalujte, popravite,  kar je mogoče popraviti in tega ne počnite več.«  Gospod Turnšek, če bi vas  nekdo okradel in bi se potem želel opravičiti, kakšno opravičilo bi za vas bilo  iskreno: Da se vam samo formalno opraviči, ker vas je okradel, vendar vam  okradeno ne vrne, ali da se vam opraviči, iz srca obžaluje to dejanje in vam  nakradeno blago vrne ter vam zagotovi, da vam tega nikoli ne bo več storil?
 
 Če  bi izbrali drugo opravičilo, zakaj potem kot visok cerkveni predstavnik nič ne  naredite, da se nakradeno cerkveno bogastvo vrne? Zakaj javno ne pozovete  svojega nadrejenega v Vatikanu, da naj vrne vso naropano bogastvo. Verjetno vam  je znano, da je cerkev v preteklosti na najbolj sramotne načine prišla do  bogastva. O tem piše tudi pravnik Vlado Began v svoji knjigi Resnica in cerkev se izključujeta!, citiram:  »Trgovina z ljudmi in suženjstvo  sta povečala premoženje cerkve, od katerega še danes živi.
 
 Cerkev je od začetka  podpirala suženjstvo in ga zaostrila v marsikaterem pogledu. Papež Nikolaj V.  je trgovino s sužnji proglasil za legitimno v buli »Divino amore communiti« (Iz  božanske ljubezni do skupnosti) 18. junija 1452. Papež Gregor I. je imel  stotine sužnjev na svojih posestih in priredil je zakone, ki so prepovedovali  sužnjem poročiti se s svobodnimi kristjani. Sužnja so obravnavali kot govedo. Tudi tlačani so povečevali bogastvo cerkve, od česar še  danes živi.
 
 Že od 4. stoletja se je pod domeno cerkve tvorila drugačna vrsta  sužnjeposestništva: tlačani. Tlačani so bili de facto izenačeni s sužnji.  Nešteto ljudi je bilo ubitih pri osvajanju  Amerike – predvsem zaradi zlata. To zlato je še danes del katoliške cerkve,  precej tega zlata se še danes drži marsikaterega cerkvenega stropa in cerkvenih  oltarjev in iz zlata je mogoče zlita marsikatera monštranca, marsikatero  »najsvetejše«.
 
 Tudi krvavo zlato je cerkev naredilo takšno, kakršna danes je:  neizmerno bogata. In do danes zlato ni bilo vrnjeno! Eden najbolj sramotnih  načinov Vatikana, kako nagrabiti denar, je bilo roparsko morjenje drugovercev.  Inkvizicija je bila ubijanje in linčanje v imenu »prave« vere. Cerkveni knezi  so vedno znova pobirali krvav denar – tako ekscesivno, da je obstajala  krilatica, da se najhitreje in najlažje obogati s sežiganjem čarovnic.
 
 Da bi povečali cerkveno zemljiško posest, so menihi  in drugi cerkveni ljudje ponarejali listine. Če je hotel škof ali opat povečati  svojo zemljiško posest, je pogosto dal narediti falsifikat, ki so ga potem »našli«  v arhivu, s čimer je »dokazal«, da je ta ali oni knez iz prejšnjih časov  samostanu že zapustil dotični kos zemlje. Nekateri menihi so se izučili  ponarejanja in so od samostana do samostana prepotovali deželo, da bi  opravljali svoj poklic. Velik del srednjeveških listin je ponarejenih.«
 
 Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi
 | 
            
Ali nadškof Turnšek ne jemlje resno papeževega opravičila?
Prispeval/a: eckhart dne ponedeljek, 9. maj 2011 @ 23:33 CEST
Mogoče bo koga zanimala tale dopolnitev zgornjega zelo dobrega razmišljanja:
Bogatvo cerkve v Sloveniji:
http://www.zrtve-cerkve.org/html/bogastvo_cerkve_v_sloveniji_in.html
Bogastvo cerkve po svetu:
Vatikan je danes največji verski gospodarski koncern na svetu in močno angažiran v številnih podjetjih na področju nepremičnin, plastike, elektronike, jekla, cementa, tekstila, kemije, živil in gradbeništva.
Vatikanu pripadajoča firma Italgas ima filiale v 36 italijanskih mestih. Vatikan ima prste zraven pri bitumenu, železu, destilatih, pitni vodi, plinskih štedilnikih, industrijskih pečeh itd. Od približno 180 italijanskih kreditnih institutov najmanj ena tretjina razpolaga z vatikanskim denarjem.
Vatikan poseduje vrsto vplivnih rimskih bank in je soudeležen v Evropi, Severni in Južni Ameriki pri velikem številu gigantskih industrijskih firm, nekatere celo skoraj v celoti pripadajo Vatikanu, kot npr. Alitalia ali Fiat.
Italijanski časopis »Oggi« je ocenil Vatikanovo bogastvo v zlatu na osnovi »izrednih informacij« za tistim ZDA kot drugo največje na svetu: 7000 milijard lir = 3.500.000.000 evrov. V primerjavi s tem znaša vrednost bogastva v zlatu italijanske države »samo« 400 milijard lir. To je bilo leta 1952. Kako veliko neki je Vatikanovo bogastvo v zlatu danes? Če temu prištejemo povečanje vrednosti, bi bila vrednost zlata danes 63% višja. Ob prodaji bi lahko Vatikanovo bogastvo v zlatu, odvisno od trenutka odprodaje, prineslo do 650% dobička.
Zunanje finančne rezerve Vatikana so koncentrirane na Wallstreetu. Že leta 1958 naj bi celotna posest akcij in drugih udeležb kapitala cerkvene centrale znašala približno 50 milijard DM. Ta številka naj bi medtem, kot se domneva, narasla na precej več kot 100 milijard evrov.
Cerkev - največja zemljiška posestnica na zahodu!
Nekaj primerov:
Nemčija: Z 8,25 milijardami km2 največja privatna posestnica zemljišč (ustreza polovici zvezne dežele Schleswig-Holstein ali velikosti Bremna, Hamburga, Berlina in Muenchna skupaj)
Italija: nad 500.000 ha njivskih površin
Španija: ca. 20% vseh polj
Portugalska: ca. 20% vseh polj
Argentina: ca. 20% vseh polj
Anglija: ca. 100.000 ha
ZDA: nad 1.100.000 ha njivskih površin, travniki in gozdovi niso všteti
Itd., itn., ipd., ...
Torej, če se cerkev kdaj "odloči" resnično opravičiti za svoja roparska grozodejstva v skladu z besedami nadškofa Turnška, ne pa se samo sprenevedati, kot se je njihov "blaženi", santosubito papež J. P. II., potem ima za izplačila odškodnin žrtvam sistematičnega cerkvenega terorja in za vračilo krvavega "svetega" denarja očitno kje vzeti. Zanimivo je tudi, da kljub enormnemu, navadnemu človeku preprosto nepredstavljivo velikemu bogastvu cerkev za svoja dobrodelna dejstvovanja v stilu karitasa neprestano berači vsenaokoli, iz svojega ne da nič.
---
Bog da, cerkev ne!
Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru