Nedavno, pomniš, sva si segla v srce,
A ljubezen iskrena v nas spet žareva,
Šelesti v ušesu, zopet opeva,
Samotno žal pesem prepeva, kje je.

O biser lepote, zate dal bi vse,
Na obzorju prepuščen sebi zeva,
Čas v njegovem objemu sameva,
Nazaj si želi med visoke goré.

Išče samoten kotiček, njej v slovo,
Zaide sam za gorami kjer, noč je,
A njo videlo ni ranjeno oko.

Hitro in urno, čaka žarek nekje,
O spet si kaj obeta, samo še nje,
Da je zadnja, ki ogrel ji bo srce.