| Piše: J. V. in Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si
 
  Če bo študija pokazala, da zaradi manj soli pojemo manj joda, bodo  odmerek joda v soli povečali 
 Na notranjo  stran roke, kjer je koža tanka, nanesite jodovo tinkturo v velikosti kvadrata s  stranico petih centimetrov. Če vam joda močno primanjkuje, bo madež izginil po  šestih urah. Če pa bo čez štiriindvajset ur rumeni kvadratek še vedno viden, je  joda v vašem telesu dovolj.
 
 Upoštevajte, da telo vsrka le dobrih deset  odstotkov joda, preostanek izhlapi. Koža deluje kot rezervoar joda in kot  regulator vsrkavanja. Nekaj od vsrkanega elementa se lahko, če ga telo ne  potrebuje, kasneje izloči iz kože.
 
 Od zadostne količine joda pa je zelo odvisno vaše zdravje in  počutje. Že malo prevelike ali premajhne količine močno vplivajo na zdravje. In  ker jod prihaja v vaše telo le s soljo, te pa jemo čedalje manj, poleg tega pa  vse več ljudi uživa nejodirano himalajsko sol in nejodirano sol iz piranskih  solin, zna joda marsikomu močno primanjkovati. Razen v soli ga je moč dobiti  tudi v tabletah v lekarnah.
 
 Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja sta  nedavno začela z nacionalno kampanjo Preveč soli škodi, s katero  spodbujata ljudi k manjši porabi soli v prehrani. Ker je telo prek nje  preskrbljeno tudi z jodom, nas je zanimalo, ali ga bomo, če bomo pojedli manj  soli, še zaužili dovolj. Ker ga telo ne more tvoriti sámo, je jedilna jodirana  sol v Sloveniji njegov glavni vir v prehrani, saj ga je v drugi hrani premalo.  Jod je element, ki ga telo nujno potrebuje za pravilno delovanje žleze  ščitnice, ta pa s hormoni, ki jih izloča, nadzira presnovne procese v vsaki  celici telesa. Najvidnejši znak njegovega pomanjkanja je povečanje ščitnice  oziroma golšavost.
 
 »Slovenci smo trenutno dobro preskrbljeni z jodom, saj zaužijemo  precej jodirane soli. Tudi če bi je pojedli manj, bi imeli joda še vedno  dovolj, saj glede na raziskave pojemo enkrat in pol več soli od priporočenega  najvišjega dnevnega odmerka. Kdor pa bi s soljenjem hrane povsem prenehal, bi  imel že v kratkem času težave zaradi pomanjkanja joda,« je povedal prof. dr.  Sergej Hojker, dr. med., predstojnik Klinike za nuklearno medicino v  ljubljanskem Kliničnem centru, kjer zdravijo bolezni ščitnice.
 
 JODA JE BILO PREMALO
 Na kliniki redno na nekaj let naredijo epidemiološko  raziskavo, s katero preverijo, ali imamo Slovenci dovolj joda. »Sedaj že  načrtujemo novo večjo študijo in če bo ta pokazala, da smo zaradi uživanja manj  soli oškodovani za jod, bomo ukrepali z zvišanjem zakonsko predpisanega odmerka  joda v soli,« pravi dr. Hojker.
 
 Zadnjo večjo raziskavo so naredili leta 1999 med mladostniki.  Po njenih izsledkih je imel vsak peti trinajstletnik povečano ščitnico, kar  pomeni, da je bilo joda v prehrani premalo. Država je zato tedaj zvišala  predpisani odmerek joda v soli z 10 miligramov kalijevega jodida (kar je  veljalo od leta 1955) na 20 do 30 miligramov kalijevega jodida na kilogram  soli.
 
 »Po kontrolni študiji, ki smo jo opravili leta 2003 in 2004, je bilo  zvišanje obveznega odmerka joda v soli upravičeno, saj je imel golšo le še vsak  dvajseti mladostnik,« je povedal. Pristavlja, da so otroci najboljše merilo  preskrbljenosti z jodom, saj pri njih ščitnica še ni zrasla, pri odraslih pa  golša, ko se enkrat naredi, taka tudi ostane, ne gre povsem nazaj, četudi telo  ni več podhranjeno z jodom.
 
 HRANA IMA PREMALO JODA
 V Sloveniji ima hrana naravno malo joda, saj ga rastline ne  morejo črpati iz tal. Jod v tleh, ki ga ni v obilju, padavine izpirajo v reke  (še zlasti v hribovitih predelih), te pa ga odnašajo v jezera in morje. Nekaj  več ga je zato v morskih sadežih, školjkah, rakih in ribah, največ pa v algah.  Posledice pomanjkanja joda v prehrani, kot so golšavost ter motnje v telesni  rasti in duševnem razvoju otrok (kretenizem), so bile pogoste med prebivalci  centralnih Alp že v Avstro-Ogrski, ki je zato leta 1864 uzakonila obvezno  jodiranje soli; torej smo bili tega ukrepa med prvimi v Evropi deležni tudi  Slovenci.
 
 »Po prvi svetovni vojni je bilo to prekinjeno, zato je bila  golšavost kot posledica pomanjkanja joda v naših krajih pogosta, kar dokazujejo  stare razglednice, denimo s Koroške, na katerih so ljudje »krofasti«, pravi dr.  Hojker. A golša ni le lepotna napaka, saj se, ko enkrat nastane, ne zmanjša,  ampak ostane taka, kot je, pristavlja. Hujše je, če zaradi svoje velikosti  pritiska na sapnik in žile ter onemogoča normalno dihanje, zaradi česar je  lahko ogroženo življenje, razlaga. Veliko golšo imajo danes le še ljudje, ki so  pred desetletji sami še občutili to pomanjkanje joda v prehrani.
 
 Zdravniki posledice pomanjkanje joda v telesu ne prepoznajo  takoj, zato med drugim oprezajo, ali je več spontanih splavov pri nosečnicah,  kajti te potrebujejo več joda (več ga potrebujejo tudi matere, ki dojijo), in  ali ima več novorojenčkov motnje v delovanju ščitnice ali motnje v presnovi,  kar pa rutinsko preverjajo v porodnišnici v dveh dneh po porodu s presejalnim  testom F/TSH.
 
 Zaradi pomanjkanja joda so lahko še posebno ogroženi ljudje,  ki se enostransko prehranjujejo in se izogibajo soli, opozarja dr. Hojker.  Denimo presnojedci in vegetarijanci, med katerimi je priljubljena uporaba  nejodirane himalajske ali sečoveljske soli. Kamena sol iz rudnikov soli ima  namreč premalo joda za pokritje potreb telesa po tem elementu, pravi, zato mora  biti tudi ta po zakonu jodirana.
 
 »Pred nekaj leti smo reševali življenje presnojedca, ki je  leto dni jedel le surovo hrano, zlasti nesoljeno zelje. Ker telo toliko časa ni  dobilo joda, je bil že na meji hipertirotične krize, ki je posledica čezmernega  delovanja ščitnice. Rešili smo ga z odmerkom ščitničnega hormona. Po tem je  ostal vegetarijanec, a smo ga prepričali, da si je hrano začel soliti z  jodirano soljo,« pripoveduje. Pristavlja, da surovo zelje (in nekatera druga  zelenjava) vsebuje snov, ki zavira delovanje ščitnice, zato ga odsvetuje uživati  čezmerno. Ta snov pa v kuhanem zelju ni problematična, saj se nevtralizira.
 
 UGOTAVLJANJE POMANJKANJA JODA
 V Sloveniji v zdravniških ambulantah ni možno opraviti teh  laboratorijskih pregledov. Ugotavljanje joda v bioloških vzorcih opravljajo na  Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. »Vsebnost joda  ugotavljamo z nevtronsko aktivacijsko analizo,« je povedala prof. dr. Vekoslava  Stibilj, doktor kemije, ki se že več let ukvarja s tem esencialnim elementom za  človeka in žival. Tovrstna analiza za posameznika stane 130 evrov.
 
 Dr. Stibiljeva opozarja, da zdravi ljudje, ki uživajo  uravnoteženo prehrano, pri čemer je zelo zaželeno, da imajo na jedilniku vsaj  enkrat tedensko ribe, prehranskih dopolnil ne potrebujejo, saj ta le po  nepotrebnem obremenjujejo telo. »Vrh tega niso nadzorovana, zato je treba biti  pri njih zelo previden,« še pravi.
 Ker nekateri preventivno jemljejo vitaminske pripravke, tudi  dr. Hojker opozarja na zdrav razum pri tem. »Večina multivitaminskih pripravkov  vsebuje 100 miligramov joda ali več.
 
 Če telo dnevno potrebuje od 100 do 150  miligramov joda, mu ena taka tableta na dan zadostuje, ker odvečen jod tako ali  tako izloči prek urina in blata. Če pa telesu joda primanjkuje, uporabi vsega,  kar ga dobi iz prehrane, in ga ne izloča več,« pravi dr. Hojker. Redno veliko  prekoračenje tega odmerka zato odsvetuje, saj ima preobilje joda podobne  simptome kot pomanjkanje. Zaradi predoziranja so še posebno ogroženi ljudje z  avtoimunsko boleznijo ščitnice. Sklene, da nameravajo iz lekarn umakniti jodov  preparat, ki je zdaj na voljo na recept, saj po njem ni potrebe.
 
 PRODAJA NE UPADA
 Pri Mercatorju pravijo, da prodaja morske soli ne upada, opažajo  pa nekolikšno rast prodaje sečoveljske soli. Menijo, da ljudje, ki so bolj  ozaveščeni o soli, razumejo, da ni škodljivo zmerno uživanje naravne morske  soli, ampak presežki natrijevega klorida v predelani in konzervirani hrani ter  močno presoljena živila, denimo prigrizki, ki vnos soli v telo po nepotrebnem  zelo zvečajo.
 
 V Piranskih  solinah, kjer pridelujejo sečoveljsko sol (ki je vsa nerafinirana), imajo to na  voljo jodirano (s kalijevim jodidom) in nejodirano. Tehnolog programa in  kakovosti Damir Čendak pravi, da mora sol vsebovati predpisano količino joda  tako dolgo, kot je rok njene uporabe. »Naša jodirana sol ga vsebuje dve leti,«  pristavlja. Tudi nejodirana ga ima, a le do 3 miligrame na kg soli. Svetuje, da  jed solite, ko je ta že postrežena na krožniku, saj boste tako iz soli dobili  kar največ tega nepogrešljivega elementa.
 
 J. V. in Tatjana Svete
 
 KOLIKO JODA POTREBUJEMO?
 Odrasli potrebujejo 200 mikrogramov joda na dan. Otroci pa  potrebujejo od prvega do četrtega leta 100, do sedmega leta 120, do desetega  leta 140, do trinajstega leta 80   in do petnajstega leta 200 mikrogramov na dan. Nosečnice  230, doječe matere pa 260 mikrogramov.
 JOD, DOJKE, HORMONIDr. Eugene Shippen, ameriški zdravnik, ki se ukvarja s  hormonskim zdravljenjem, med drugim pravi:
 »Jod je ujet in najbolj koncentriran v ščitnici, zato se  večina zdravnikov osredotoča zgolj na povezanost joda s ščitnico. Toda jod se  koncentrira v vseh žlezah in velika koncentracija joda je tudi v prsih in  jajčnikih.
 
 Tkivo dojke je na jod zelo občutljivo in fibrocistično bolezen lahko  posnemamo pri živalih, pri katerih povzročimo pomanjkanje joda. Take živali  utrpijo fibrocistične spremembe v tkivu dojk prav tako kot današnje ženske s  fibrocistično boleznijo. Jod pa povzroči, da otrdelo tkivo in cistično tkivo v  dojkah izgine.
 
 Japonci, ki imajo osemkrat manjšo obolevnost za rakom  prostate od Američanov ter skoraj enako majhno obolevnost za rakom dojke in  debelega črevesa, imajo ravni joda osem- do desetkrat višje, ker jedo veliko  misa, rjavih alg, morske hrane in drugih živil z veliko joda. Američani dobijo  manj kot 1 mg joda na dan.
 Absolutno nujno je, da dobimo več joda, ker ga zaradi  številnih vzrokov izgubljamo.
 
 Tako na primer voda v bazenih vsebuje klor, tako  da smo obkroženi z jodu podobnimi molekulami, ki jih te kemikalije prinesejo v  telo. Če nimamo dovolj joda, se te jodu podobne molekule nakopičijo v raznih  tkivih in povzročijo večje ravni broma, fluora in klora tam, kjer bi moral biti  jod. Te kemikalije pa ne aktivirajo celičnih funkcij tako kot jod, temveč jih  še zavrejo.
 
 Vsi hormonski receptorji v našem telesu vsebujejo jod.  Inzulinski receptor, androgenski in estrogenski receptor vsi vsebujejo  tirozinske ostanke, tirozin pa je gradnik ščitničnega hormona. Tirozin se  zlahka jodira, tako da potrebujemo le sledi joda v vseh naših hormonskih  receptorjih, da naši hormoni pravilno delujejo.
 
 Dnevno bi morali jemati 50 mg. Če ga naše telo potrebuje,  bomo ta jod absorbirali in ga ne bomo izločili z urinom. Da povrnemo jod v svoj  sistem, je potrebno od pol do enega leta. Ljudje pa se začnejo bolje počutiti  po nekaj dnevih, tednih ali mesecih uživanja dodatnega joda.«
 
 PRAVILNO UŽIVANJE SOLI
 Sol pri nas večinoma jodirajo s kalijevim jodidom, ki na  zraku in svetlobi oksidira do elementarnega joda, ta pa iz soli izhlapeva.  »Vodilni strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z jodom, zato opozarjajo, da je  sol treba hraniti v zaprti in temni posodi, saj jod iz nje izhlapeva že pri  sobni temperaturi.
 
 Jedi ne solimo za začetku kuhanja ali med kuhanjem, temveč  ko je že gotova, saj je med toplotno obdelavo izparevanje joda zelo pospešeno,«  pravi dr. Igor Pravst, doktor kemije, z ljubljanskega Inštituta za  nutricionistiko. Med kuhanjem se ga tako lahko večina izgubi.
 
 Opozorilo
 Izginevanje joda, ki ga nanesemo na kožo, kjer je tanka,  denimo na podlahti, je kar dobro merilo za ugotavljanje, ali naše telo  potrebuje več joda. Še več, jodiranje kože lahko zagotovi pravšnji vnos joda v  telo, saj si ga telo vzame le toliko, kolikor ga potrebuje. Nekatere nosečnice  si, da bi si zagotovile dovolj joda, redno jodirajo roko. PREPOVEDANO pa je jod  tako uporabljati pri dojenčkih, ker ga njihovo telo na tak način povzame  preveč.
 
 Več o jodu na 37.  strani v 210. številki revije Misteriji
 |