Piše: Tanja – Taisha Kašlik v novi reviji Karmaplus

Eno najbolj nasprotujočih si vprašanj v sodobni medicini zadeva holesterol – ali je odgovoren za težave s srcem ali ne? Ali gre pri tem nasprotju za holesterol v prehrani, krvi ali ožilju? Bolje obveščene ljudi prav tako skrbi, kako je z njihovim holesterolom in njegovim vplivom na bolezni srca; zaradi statistike namreč vedo, da bolezni srca povzročajo več smrti kot vse druge bolezni skupaj.

Ugotovljeno je, da je zdravje odvisno od stanja žil, po katerih kroži kri, da bi dosegla vse žive celice v telesu. Ker pa se ožilje spreminja zaradi erozije, krvni tok ne vpliva na telesno tkivo. Kako je to mogoče? Zaščito zagotavlja mazanje sten ožilja. Narava je poskrbela, da se tvori snov proti trenju, ki prepreči, da bi telo odnesel lastni krvni tok. Ključni element tega zelo učinkovitega mazalnega olja je mastna snov, imenovana holesterol.

DOKLER MAŠČOB NE SPREMENIMO …
Beseda holesterol je zelo kompleksna, izhaja pa iz grške besede hole (žolč) in stereos (trden) in iz latinske besede olium (olje). Je pa to tudi zelo zapleten ogljikov hidrat svetlorumene barve, masten na otip in ima popolno sestavo zaradi pomembne vloge, da ohranja tekoče stanje v krvnem obtoku. Tudi če hrana ne vsebuje nobenega holesterola, je v krvi vedno prisoten, saj ga tvorijo jetra.

Zarodek dobiva med svojim razvojem holesterol z materino krvjo. Po rojstvu ga mora otrok ustvarjati sam, potrebno olje pa dobi z mlečno smetano, ki jo daje narava in jo poznamo tudi pod imenom maščoba. Seveda je mogoče uporabiti tudi druge rastlinske ali živalske maščobe, kadar dojenček poleg mleka uživa tudi druga živila.

Holesterol, ki ga izdelujejo jetra iz preprostih maščob, kroži v krvi v potrebni koncentraciji, a ga lahko uporabijo celice, ki tvorijo stene ožilja in tam ostaja kot odlično mazilo. Kadar se te celice obrabijo, se izločijo hkrati s holesterolom, medtem pa se tvorijo nove celice in absorbirajo svež holesterol iz krvi. Tako nastaja stalen ciklus holesterola na določeni ravni in se ohranja tako dolgo, dokler je telo popolnoma zdravo.

Kadar pa je fiziološka raven motena, ker je proces uničenja hitrejši od procesa obnove, se zaradi tega koncentracija holesterola v krvi poveča in pride do stanja holesterolemije, se pravi previsokega holesterola v krvi. Višino holesterola določajo s preprostimi laboratorijskimi analizami.

Edino stanje, ki lahko povzroči, da se holesterol uničuje hitreje, kot se obnavlja, je poškodba sten ožilja. Prekomerno uživanje maščob in olj ne more povzročiti bolezni ožilja, kajti telo jih shrani v rezervo v obliki maščob. Do težav lahko pride samo, če uživamo nenaravne maščobe ali naravne maščobe spremenjene zaradi pregrevanja. Sestava maščob se še posebno spremeni, če jih grejemo skupaj z mokastimi jedmi, npr. ocvrtim krompirjem.

Holesterol, ki pri tem nastane in ni naraven oz. je spremenjen, slabo opravlja svoje naloge zaščite sten ožilja, se hitro porabi in uniči ter povzroča različne oblike bolezni ožilja, kot so arterioskleroza, otrditev ali zoženje ožilja, ki tako izgubi svojo prožnost, artritis, maščobne obloge na stenah ožilja, ki lahko ovirajo in celo zablokirajo krvni obtok; koronarna tromboza, tvorba strdkov v arterijah, ki blokirajo dotok krvi do srca ali anevrizem, tumor, ki ga povzroča razširitev žil. V teh primerih je višina holesterola v krvi veliko višja kot v normalnem stanju.

OBILJE MAŠČOBE BREZ ŠKODE?!
Idejo, da je prehrana z visokimi količinami maščobe nujno škodljiva za žile – čeprav je med zdravniki zelo razširjena –, pod vprašaj postavlja primer prehrane Eskimov, če jo vsaj malo preučimo. Ta narod je veljal za enega najmočnejšega in najtrdnejšega na svetu, preden je njegovo prvotno prehrano pokvarila rafinirana civilizirana prehrana.

Prehranjevali so se samo z mesom, ribami, perutnino in veliko količino maščob. Tako kot pri tjulnjih in mrožih je njihovo telo potrebovalo debelo plast maščobe, da bi se zavarovalo pred ledenim mrazom in je prav tako oksidiralo maščobe, ki so jih uporabili kot rezervo toplote in energije.

Drži, da so Eskimi hitro dozoreli in se postarali, toda to ni bila posledica pomanjkanje hrane, temveč prej trdih temperaturnih razmer in dolgih arktičnih noči. Njihove kosti so bile trdnejše kot kosti kateregakoli drugega naroda, bili so čudovito močni, njihovo zdravje pa je bilo izredno trdno. Čeprav so se prehranjevali z zelo mastno hrano, je bil njihov holesterol normalen, njihove žile pa odlične.

Logično je, da zdravniki in znanstveniki sklepajo, da zelo mastna prehrana povečuje holesterol v krvi. Toda zdi se, da se ne zavedajo dejstva, da so škodljive samo spremenjene maščobe in da normalnih maščob ne spremeni samo segrevanje, temveč tudi kuhanje skupaj z drugimi snovmi, zaradi katerih ne morejo ustrezno tvoriti kakovostnega holesterola.

Ko je prehrana civiliziranega človeka postajala vse manj naravna, je začel trpeti zaradi prebavnih težav in toksemije krvi. To je po mojem mnenju glavni vzrok za številne bolezni, morda celo za vse.

Sredstvo za nevtralizacijo so nenasičeni ogljikovi hidrati pri zdravljenju toksičnega stanja telesa. Toda namesto da bi pustili olja ali margarine v naravnem stanju, so ljudje in različni proizvajalci v številnih primerih želeli zaradi komercialne uspešnosti svoje izdelke napraviti čim bolj podobne maslu, zato so jih "okrepili" s sintetičnimi vitamini, jim dodali glutenske kisline, anilinska barvila in kemične dišave. Vsi ti aditivi skušajo nasičiti ogljikove hidrate, tako da je končni izdelek, da bi bil prijeten za okus, samo še maščoba brez vsake vrednosti.

Katere maščobe so torej koristne za telo

Odgovor je: naravne nespremenjene maščobe. Torej živalske maščobe vključno z maščobami mesa, rastlinske maščobe, ki jih vsebuje večina zelenjave in sadja. Kar zadeva njihovo koristnost za telo, je malo pomembno, ali so nasičene ali nenasičene. Maščobe pa so škodljive, kadar jih grejemo z drugimi živili, posebno mokastimi. Ocvrt krompir, kolači, slaščice, vse to ustvarja škodljiv holesterol, nepopolno mazanje, erozijo žil in poapnenje žil arteriosklerozo. Glede tega moramo uvrstiti krofe in čips med najnevarnejša živila za zdravje.

Čeprav je človeško telo čudovit stroj, ne more zgraditi zdravega in trdnega tkiva iz živil, ki so bila zaradi komercialnih potreb grobo ponarejena.

Srce je središče transportnega omrežja v človeškem telesu. Je mišica, ki črpa kri v druge mišice in tkivo. Ima obliko pesti, biti začne pred rojstvom in odtlej dela brez prekinitve dan in noč. Ta neutrudna mišična črpalka po potrebi povzroči, da kri kroži z večjim ali manjšim pritiskom. Ta sposobnost odzvati se na zahteve izvira iz moči in pogostosti utripov. Seveda imajo ti napori tudi fiziološko mejo. Pri živalih daljši tek ali velik strah ne povzročita ničesar takega, kar bi lahko primerjali s človekovim srčnim infarktom. Vendar pa postane tudi žival nagnjena k srčnim obolenjem, če jo izločimo iz njenega okolja.

Mar ni človek zapustil svojega normalnega okolja?

V današnjih okoliščinah fiziološki človek postaja patološki človek in njegovo srce ne more prenašati utrujenosti ter napetosti. Srčna mišica neizogibno izgublja svoj tonus, zaklopke in žile pa svojo prožnost. Vendar je prav lahko razumeti, da srce postane patološko, kadar je bilo prekršenih preveč pravil. Škoda, ki je bila povzročena zgradbi srca, je odvisna od sprememb v kemični sestavi krvi.

Bolezni srca so v modi in pogosto zaradi njih trpijo slavne osebnosti, zato se lahko zdi bolj imenitno trpeti zaradi srčnih obolenj kot imeti zamašena jetra ali blokirane ledvice. V bistvu pa ni nobene razlike, če poiščemo začetne vzroke bolezni. Nikoli ne smemo pozabiti, da so jetra in ledvice telesni filtri. Iz tega sledi, da bo črpalka manj tvegala preobremenjenost, če namenjamo manj pozornost črpalki, več pa izboljšavi patoloških stanj filtrov.

Kako torej ravnati? Najrazumljivejši način je zagotoviti normalno delovanje jeter in ledvic, ne pa se podrediti kemičnemu pritisku. Bistven dejavnik je prehrana, kajti prehrana je oblika, v kateri okolje vstopa v naše telo.

Pravilna izbira in priprava prehrane zagotavlja ustrezen vnos vitaminov, ki so pomembni za ohranjanje zdravja. V resnici se vse vrti okrog kemične sestave prehrane. Pomen pravilne prehrane je prav gotovo osnova za splošno dobro zdravje in normalno delovanje srca.

Povsem jasno je, da na splošno pojemo preveč. Zmernost bi morala v prehrani veljati kot zlato pravilo, še posebno za ljudi s srčnimi težavami. Vsak človek je svet zase in se drugače odziva na različne vplive. To velja tudi za naravna krepilna sredstva. 

PREVIDNOST IN ZMERNOST PRED ZDRAVNIKOM!
V današnjem času sta diagnostika in zdravljenje srčnih bolezni usmerjena v napačno smer. Ko nastopi bolezen, bolniki zahtevajo, da zdravnik nekaj naredi, in to na hitro. V starih časih so zdravilci priredili veliko predstavo z oblačili, ki so naredila močan vtis, s peresi in maskami. Moderne težnje zahtevajo prav tako magijo, tako da stroji oddajajo svetlikajoče se signale, zvoke in vonjave. Priznati je treba, da veliko bolnikov ceni ta zapleteni ritual.

Načinov raziskovanja, ki jih imamo v sebi, ne da bi se zatekli k mehaničnim strojem, še zdaleč nismo izkoristili v celoti. Pozabljamo, da je naše telo odprta knjiga, ki bi se je bilo dobro naučiti brati. Npr. Eden izmed načinov je neboleč postopek, ki ne potrebuje nikakršnih strojev, vizualna diagnostika, ki se ukvarja z delovanjem organov in prikazuje motnje v njihovem obnašanju, na podlagi diagnostičnega pregleda obraza, oči, ust, jezika, kože, las, nohtov, izločkov …

Sposoben zdravilec ali zdravnik naj bi težave odpravil, neuspehi pri diagnostiki in zdravljenju pa naj bi bile posledice njegove sposobnosti ali nevestnosti. Poslej se zavestneje ukvarjajte s svojim telesom, storite kaj za svoje zdravje! Preprečite hude bolezni in motnje. Pri tem imate prednost pred svojim zdravnikom. Naučite se, kako se izogniti tem in mnogim drugim težavam s preprostimi previdnostnimi ukrepi. Nekaj gramov previdnosti je vredno več kot pol kilogramov zdravil!

Velika odgovornost svobodne volje – moč izbire – je naše breme in naš blagoslov. Zavedati se moramo, da je bolezen posledica dolgotrajnega procesa, ki se začne že zgodaj v življenju in se konča z nasičenostjo telesa s toksini. Enaka vrsta toksinov deluje na sklepe in tam povzroča artritis, v jetrih hepatitis, v ledvicah nefritis, na koži dermatitis, v trebušni slinavki diabetes, v možganih pa norost.

Glavni vzrok za to propadanje so slabe navade v načinu prehranjevanja, življenja in mišljenja. In da bi vam pomagala premostiti razkorak med teorijo in prakso življenja, združujem starodavne modrosti, ki ležijo v vseh nas in moderno znanje današnjega sveta.

Tanja – Taisha Kašlik