Skupščina Zveze za šport otrok in mladine Slovenije sporoča javnosti stališča in priporočila o stanju na področju gibalnih/športnih dejavnosti otrok in mladine v Sloveniji.

ZŠOMS združuje več kot 100 društev in v svojih programih vključuje preko 10.000 otrok letno.

Člani ZŠOMS na redni letni skupščini, dne 30.5.2007, ugotavljamo, da:

1. je telesno gibanje naravna potreba, ki je ključnega pomena za zdrav razvoj otrok;
2. je igra temeljna značilnost otroštva, ki je ključna za socializacijo;
3. je šport vse bolj nujna kulturna kategorija, saj se otroci gibljejo premalo in igrajo vse manj telesno zahtevne igre;
4. se prostor, kjer lahko otroci in mladi samostojno in varno aktivno preživljajo prosti čas zmanjšuje;
5. so mnoga igrišča zanemarjena, nevarna in zastarela;
6. šolski šport ne zadosti potrebam po gibanju, ki bi zagotovile zdravo mladost;
7. športna stroka z doktrino športa mladih ne sledi spremenjenim družbenim razmeram;
8. športna politika nezadovoljivo skrbi za kakovost in množičnost športa otrok in mladine;
9. razdrobljenost in delovalna neusklajenost pomembnih institucij negativno vpliva na uveljavljanje javnega interesa na področju kakovostnega življenja otrok in mladine;
10. smo zgradili svet po meri odraslega, ki sledi interesom kapitala in na mlade gleda kot strošek in oviro;
11. se socialno-ekološke spremembe dogajajo vse hitreje in vse močneje.

1. da institucije, ki neposredno krojijo športno politiko prepoznajo skupen interesni maksimum (ne minimum) na področju športa otrok in mladine ter zagotovijo ustrezne nazorske, materialne in organizacijske pogoje za ureditev razmer na tem področju;
2. da športna stroka posveti več pozornosti razvojnim potencialom gibanja, igre in športa v širšem družbenem kontekstu, s poudarkom na paradigmi trajnostnega razvoja;
3. da športna politika ne podleže kratkoročnim imperativom kapitalske logike, temveč zaščiti šport otrok in mladine pred pretirano instrumentalizacijo in komercializacijo;
4. da nacionalna, regionalna in lokalna skupnost prepozna neprecenljivo socialno-povezovalno vlogo prostora, ki se ga namenja za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladine;
   
   pri čemer se opiramo tudi na:
• povečano splošno zavest o temeljnih družbenih vrednotah, ki zahteva bolj sistematičen razmislek in dosledno ukrepanje;
• različnost v športu in družbi, ki zahteva strpno in prilagodljivo konceptualizacijo dela, pri čemer ne izgubimo temeljne nazorske orientacije – dobro otrok in mladine;
• visok večstranski multiplikatorski učinek prostovoljnega in družbeno odgovornega pedagoškega dela v športu;
• Strategijo vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja;
• Nacionalni program športa v RS.

Na podlagi tega

A.

Strokovno-administrativnim in vodstvenim delavcem v športu priporočamo, da:

1. zagotovijo, da se vrednote in norme družbene odgovornosti v športu ne zanemarjajo;
2. se programi treniranja izvajajo po visokih strokovnih standardih in da vsi, ki so neposredno vpleteni v te procese, skupaj redno ugotavljajo, če zadostijo mednarodno deklariranim vrednotam in normam;
3. z organiziranostjo institucije in programske sheme zadostijo socialnim in strokovnim kriterijem.

B.

Trenerjem in vaditeljem priporočamo, da:

1. temeljito premislijo o svoji trenerski/vaditeljski filozofiji in ciljih;
2. predlagamo, da sledijo temeljnemu imperativu, kjer so otroci in mladina vselej cilj in ne zgolj sredstvo za doseganje lastnih ali klubskih interesov;
3. spodbujajo udeležence programov k razmisleku o vrednotah športa;
4. obravnavajo vse udeležence, tudi tekmece, sodnike in druge deležnike športa spoštljivo;
5. informirajo otroke in mladino o njihovih pravicah in zadostijo pogojem, kjer jih lahko uveljavljajo.

C.

Športni stroki in politiki predlagamo, da:

• prilagodi kurikulume strokovnih usposabljanj potrebam sodobnih družbenih razmer;
• usmeri pozornost na diskurze in ukrepe, ki potekajo v športni praksi in ne zadostijo temeljnim strokovnim in družbenim vrednotam in normam;
• investira več potencialov v podporo funkcionalističnemu in družbeno kritičnemu raziskovalnemu delu na področju gibanja, igre in športa;
• vzpostavi in uveljavi doktrino športa otrok in mladine, ki bo zadostila stanju in potrebam otrok in mladine ter bo delovala institucijsko povezovalno;
• zagotovi varno, ekološko in razviti družbi primerno športno, prometno in drugo infrastrukturo (kolesarske steze, pešpoti, pločnike, večnamenske ploščadi, zelenice itd.), ki zvišuje kakovost bivanja;
• strukturno, institucijsko in programsko zadosti doktrini trajnostnega razvoja, ki dobro prihodnjih generacij postavlja kot ključni kriterij pri ohranjanju naravnih danosti in ustvarja kulturo miru;
• prepozna Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije kot nosilno institucijo civilne družbe na področju javnega interesa športa otrok in mladine in jo kot tako v njenih prizadevanjih primerno podpre.