Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Po raziskavah je pri parih, ki sicer prav radi živijo skupaj, najpogostejši vzrok za spanje v ločenih spalnicah – smrčanje. Navadno nočni mir kalijo moški, čeprav ni majhen niti odstotek žensk, ki znajo prav glasno in odločno “žagati”. Podatki kažejo, da težava ni redka, saj smrči povprečno 40 odstotkov ljudi, od tega več moških, zlasti starejših. Le kakih 20 odstotkov moških pred tridesetim letom na tako neljub način moti spanje svoje partnerke.

Zakaj sploh smrčimo? Preprosto povedano, za to je krivo mehko nebo, ki povzroči zožitev v žrelu. Pri dihanju v tej ožini nastaja negativni tlak, ki povzroči enakomerno plapolanje mehkega neba in ovira normalen pretok zraka. Več možnosti, da bodo smrčali, je pri ljudeh, ki:

• spijo na hrbtu,
• pred spanjem spijejo večjo količino alkohola ali vzamejo pomirjevala,
• imajo povečane mandlje in žrelnico (zlasti otroci),
• imajo polipe v nosu,
• imajo previsoko telesno težo,
• imajo bolezensko povečan jezik,
• so starejši.

Vpliva na odnose med partnerjema
Smrčanje je seveda moteče, vendar ne za smrčečega, ki se glasnosti smrčanja praviloma ne zaveda, pač pa za njegovega partnerja. Zato ne preseneča, da smrčeči prihajajo po pomoč prav na pobudo svojih partnerjev. Ni malo primerov, ko je za glavni razlog ločitve navedeno prav zakončevo smrčanje. Seveda ne smemo spregledati dejstva, da je smrčanje najnadležnejše za smrčečega, saj je znak, da so njegove dihalne poti ovirane. Smrčanje je navadno povezano z nemirnim spanjem, spanec je rahlejši, zato se smrčeči ne naspi dovolj dobro, posledično pa se čez dan hitreje utrudi, je nerazpoložen in težje opravlja delo. V manjšem odstotku primerov je smrčanje tako hudo, da povzroči zastoje dihanja in s tem pravo dušenje, to pa je resen problem, ki vpliva na povišanje krvnega tlaka in s tem na zdravje srca. Zato je smrčanje treba obravnavati resno in ga vsaj omiliti, če ga že ni mogoče povsem odpraviti.

Zdravljenje smrčanja
Smrčanje lahko odpravijo ali vsaj omilijo ukrepi in pripomočki, ki preprečujejo nastanek ožine v žrelu, s tem pa preprečujejo tudi zmanjšanje napetosti mehkega neba, povečajo prostor v višini mehkega neba in izboljšajo prehodnost nosu:

• omejevanje količine alkohola in pomirjeval pred spanjem,
• opustitev kajenja,
• spanje na boku,

• odstranitev mandljev in povečane žrelnice,
• zmanjšanje telesne teže.

Zelo učinkovita so tudi pršila proti smrčanju, ki so na voljo v lekarnah. Vsi našteti ukrepi so uspešni predvsem pri blagem in občasnem smrčanju ter kot preventiva pred nastankom hudega smrčanja in zastojev dihanja.
 
Kirurško zdravljenje

Za odpravo hujših oblik smrčanja je najučinkovitejše kirurško zdravljenje. Poseg ni enak za vse moške. Najpogostejša sta posega, pri katerih kirurško preoblikujejo in skrajšajo mehko nebo, s čimer odpravijo ožino v žrelu in s tem oviro dihanju (uvulopalatoplastika). Druga možnost je somnoplastika, poseg, ki mehko nebo naredi trdnejše. V ta namen so v rabi posebni instrumenti, ki uničijo tkivo v mehkem nebu z vročino, in injekcije kemičnih sredstev, ki povzročijo kemično okvaro tkiva. V okvarjenem tkivu nastanejo brazgotine, ki se skrčijo (v vse smeri) in povzročijo, da mehko nebo otrdi, zaradi česar ne more več plapolati. Ta postopek je praviloma manj uspešen in ga je treba večkrat ponoviti.
Pri bolezensko povečanem jeziku lahko jezik kirurško pomaknejo naprej, vendar je prej smiselno poskusiti z že opisanimi postopki, saj gre za res velik poseg.

Maja Južnič Sotlar

Najhujša oblika – zastoj dihanja