Nova Slovenska zaveza je v začetku oktobra na Teharjah pripravila spominsko slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev. Konec maja 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3000 domobrancev. Mnogi se ob takšnih dogodkih sprašujejo zakaj še vedno ne more priti do sprave med t.i. rdečimi in črnimi.

Morda nam lahko pri razumevanju tega konflikta pomaga bivši, visoko rangirani jezuitski duhovnik Alberto Rivera. Bolj kot je napredoval po cerkveni hierarhiji jezuitskega reda, več pokvarjenosti je zaznal v tej instituciji. Ko je odstopil iz jezuitskega reda, so ga v Vatikanu na različne načine skušali ubiti, ker je imel preveč informacij o prikritih načrtih katoliške cerkve in prikritih zgodovinskih dejstvih ter zločinih Vatikana.

Tudi o dejstvih glede komunizma. Napisal je knjigo Vatikanske ubice (Vatikanski morilci, op.a.), v kateri med drugim tudi zelo podrobno opisuje razloge, zakaj je Vatikan ustvaril komunizem, citiram:

»V naši specialni misiji v Vatikanu smo spoznali pravo zgodbo o komunizmu. Zvesti člani komunistične partije bi bili v šoku, če bi kadarkoli odkrili kdo so bili njihovi slavni heroji. Marks in Engels, ki sta napisala Komunistični manifest, sta bila vodena in poslana s strani jezuitskih duhovnikov.

Kardinal Avgustin Bea nam je rekel, da je bila Komunistična partija formirana s strani jezuitov s samo enim ciljem – v določenem času so morali uničiti zaščitnika osovražene Pravoslavne cerkve – ruskega carja! To je bilo maščevanje!

Na zasebnih sestankih nam je kardinal Bea odkrival zgodovinske, sedanje in prihodnje cilje Vatikana. Povedal nam je: »Po naši dolgi in skrbni pripravi za rusko revolucijo, so jezuiti zelo tesno sodelovali z Marksom, Trockim, Leninom in Stalinom. Lenin je bil v Švici, ko je izvedel novico o revoluciji, ki se bo začela v Rusiji. Da bi pomagali revoluciji, da uniči njihovega sovražnika, je nemška najvišja oblast in ostali prikrito pripravila voz, da prepeljejo Lenina in njegove revolucionarje preko Nemčije.

Aprila 1917 so Lenin in nekateri njegovi ključni ljudje opravili vožnjo, ki je poznana pod imenom »zapečateni voz«. Najbolj odgovorne osebe za pripravo tega potovanja so bili Diego Bergen, posvečen nemški rimokatolik, treninan v jezuitskih šolah, kasneje pa so ga postavili za nemškega ambasadorja v Vatikanu, v času Hitlerjevega režima. Lenin je dobil nadzor nad revolucionarno vlado in jo marca 1918 preselil v Moskvo.

Ruski car je bil prisiljen, da zapusti svoj prestol. Na koncu pa se je zgodil trenutek, na katerega je papež najbolj čakal. Ruski car, zaščitnik Pravoslavne cerkve, je stal iz oči v oči z rimskimi jezuiti, ki so brez milosti uničili prestrašeno, malo carsko družino. Jezuiti so delovali tako hitro, da Centralna komunistična partija sploh ni bila takoj obveščena o sojenju in umoru ruskega carja ter njegove družine, dokler vse ni bilo zaključeno.

To je bila velika zmaga Rimske cerkve. Torej, po uničenju ruske carske družine, so Sovjeti začeli napadati samostane in ubijanje se je pričelo. Samo čuden preobrat vere je rešil rusko cerkvo… stari patriarh je imel asa v rokavu. Povedali so nam, da ko je Rdeča armada bila na tem, da ubije starega poglavarja ruske cerkve, jih je patriarh pozdravil s široko odprtimi rokami, zajokal je in izgovoril naslednje besede: »Tovariši, končno ste prišli. Čakali smo vas.

Čuvali smo carjevo zlato za vas, moji dragi tovariši!« »Zlato?.. Za nas?« Komunisti so bili osupli ob njegovih besedah. Spustili so orožje in sprejeli zlato ter prijateljstvo patriarha, in obljubili, da ne bodo ubijali pravoslavnih duhovnikov, menihov in nun. Pravoslavna cerkev je bila rešena. Komunisti niso dobili samo carjevo zlato, pač pa so zadržali tudi papeževo zlato.

To zlato, ki je potovalo v Rusijo preko Nemčije, je bilo ocenjeno na 666 milijonov dolarjev. Ko je papež to izvedel, je skoraj umrl od srčnega napada. Izdali so ga njegovi lastni komunisti. Rimska cerkev je ponorela od sovraštva. Bili so prevarani. Komunisti bodo plačali za to prevaro, ne glede na ceno. Jezuiti so vedeli, da bi maščevanje lahko najbolj izvedli z drugo svetovno vojno.«

Celotno, izredno zanimivo in napeto knjigo Vatikanske ubice si lahko preberete na strani

http://www.znakovi-vremena.net/Dokumenti/Urote/Vatikanske_Ubice_Alberto_Rivera.pdf

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi