Ko so v nekaterih ameriških zaporih ukinili sladkor in belo moko, so se najbolj agresivni kriminalci v kratkem prelevili v jagenjčke. Še več, po prestani kazni je bilo med temi kaznjenci najmanj povratnikov. 

Neverjetno, vendar resnično!  
Presežek sladkorja v krvi poskuša telo umiriti tako, da spremeni naše notranje „nastavitve“. Tako kot mi na termostatu nastavljamo temperaturo v prostoru, ima tudi telo podoben način, s katerim poskuša omejiti količino sladkorja, ki plava po naših žilah.

Zato se pri ljudeh, ki uživajo hrano z visokim glikemičnim indeksom (sladkorji, bela moka, krompir, ...), sčasoma začne razvijati hipoglikemičnost. V želji, da omeji pretirani sladkor, ga začne telo vse bolj omejevati. In prav to nas sili, da ga uživamo vse več.
Ko ga imamo namesto potrebnih 100 mg na deciliter krvi v telesu 60–70 mg, postanemo razdražljivi, nezbrani in utrujeni. Če pade še nižje, na 40–50 mg, pa lahko postanemo agresivni, napadalni, eksplozivni, ...

Če ne morete razumeti, zakaj vaši otroci podležejo vsakemu virusu, imajo težave z učenjem, nimajo potrpljenja, so nervozni in celo agresivni, preštejte, koliko sladkorja na dan zaužijejo. Pri tem ne mislimo le na čokolade, piškote in bombončke. Tudi mnoge tako imenovane „zdrave žitarice“ za zajtrk so praviloma sestavljene iz 50 % sladkorja in 50 % škrobov! H količini sladkorja morate prišteti še vse zaužite krompirčke, saj ima krompir še višji glikemični indeks od belega sladkorja. Povedano drugače – 100 g krompirja dvigne sladkor še bolj, kot če bi pojedli 100 g belega sladkorja!

Če pod drobnogled vzamemo še druga živila, ki so najbolj pogosta v prehrani najmlajših, ne preseneča, da ima vedno več otrok levkemijo, da že otroci trpijo za depresijo, da jih je vedno več „hiperaktivnih“, da se že v najzgodnejšem obdobju pojavlja diabetes tipa 2, da so različne alergije, astma, ponavljajoče se bakterijske okužbe, hormonsko pogojene težave, težave s kožo in podobno danes skoraj prej pravilo kot izjema.

Ali je za vse to kriv sladkor?
Obkroža nas toliko različnih škodljivih vplivov, da bi težko z gotovostjo trdili, da gre slabo zdravje pripisati zgolj neustrezni prehrani in pretirani uporabi sladkorja. Zagotovo pa ima ta izjemno velik vpliv na naše zdravje in hrano nedvomno mnogo lažje nadzorujemo kot ostale dejavnike (čistost zraka in vode, elektrosmog, včasih tudi lastna čustva). In čeravno se od še tolikšne količine sladkega ne bomo zgrudili mrtvi, to še zdaleč ne pomeni, da sladkor, aditivi in nasploh industrijsko predelana živila svojega davka ne bodo izstavila že kmalu.

Od nemirnih otrok do kriminalcev 
Nemirnih otrok zaenkrat še nihče ne označuje za bolne. Kljub temu pa se je dobro zavedati, da iz zgolj nemirnih otrok nekoč lahko postanejo tudi – kriminalci. Kot navaja novozelandska študija, opravljena med leti 1978 in 2011 na več kot 1.000 otrocih, iz nemirnih otrok v odrasli dobi nedvomno izhaja precej več oseb z najrazličnejšimi težavami kot pri njihovih nekdaj umirjenih vrstnikih (Barnard's Inn Hall „Children Self-Control and the Health und Wealth of their Nation: Tracking 1000 children from birth to maturity“. Gresham College, 3 July 2012). V študiji so, med drugim, pri tej skupini opazili znatno višje število neželenih nosečnosti, več ljudi, ki so zapadli v kriminal in drogo, več strastnih kadilcev, več ljudi z nižjimi poklicnimi uspehi, nižjimi dohodki in slabšim življenjskim standardom. 

Tudi njihova zdravstvena bilanca je bila slabša, saj so se v skupini nemirnih otrok veliko pogosteje pojavljale težave, kot so prekomerna telesna teža, slabovidnost, slabi zobje, visok krvni pritisk, višje vrednosti maščob v krvi, višji vnetni markerji v krvi, pogostejša obolenja dihal in pogostejša anksioznost.  

Med vzroki, ki povzročajo nemirnost pri otrocih, lahko omenimo tudi vpliv uživanja pijač, ki vsebujejo kofein (npr. priljubljene cola pijače), pomanjkanje magnezija in drugih pomembnih mineralov v telesu, pomanjkanje vitaminov (oboje na račun uživanja hrane, osiromašene pomembnih hranil), aditive v hrani (konzervansi, umetna barvila, umetne arome), nihanje krvnega sladkorja (zaradi uživanja procesirane hrane), ostanke pesticidov v hrani, porušeno črevesno floro (kot posledico vsega navedenega), pa tudi prekomerno preživljanje prostega časa pred televizijo, računalnikom ali igralnimi konzolami, izpostavljenost cigaretnemu dimu, cepiva in drugo. 

Stari starši lahko razvajajo
Pogosto slišimo, da starši vzgajamo, stari starši pa razvajajo. Razumljivo je, da svoji vnukom želijo dati vse, po čemer so v otroštvu sami hrepeneli. Težava pa je v tem, da imajo sladka razvajanja posledice, ki jih svojemu vnuku ne bi privoščil nihče. Najbrž res ne bo nič narobe, če otrok občasno dobi kakšen bombonček (zlasti če ni narejen iz najslabših sladkorjev, hidrogeniziranih maščob, živalske želatine, umetnih arom in barvil ipd.). Težave nastanejo, ko to postane sinonim za izražanje ljubezni do vnukov. Marsikdo meni, da otroku naredi uslugo, ko mu v trgovini kupi sok (2 dl sladkane pijače lahko vsebuje tudi šest kock sladkorja, mnogi pa tudi sporne arome, barvila, fosforno kislino in podobno), žemljico (bela moka je povsem osiromašena vseh hranil in krvni sladkor dvigne podobno hitro kot običajna sladkarija) ali kaj sladkega. 

Ali je sladkor strup?
Da je sladkor v resnici strup, se že več desetletij zaveda vedno več strokovnjakov. Vendar pa mu ta izraz verjetno nikoli ne bo uradno podeljen, saj bi v nasprotnem primeru s trgovinskih polic morali umakniti domala – vse. 

Sladkor dokazano zmanjšuje obrambne moči organizma. Slovenski otroci v povprečju zaužijejo 56 kg sladkorja na leto (podatek iz oddaje Tarča: Sladkor, tihi ubijalec – priporočamo ogled), tretjino tega z uživanjem sladkih pijač (torej na uživanje sladkorja, ki se ga otroci sploh ne zavedajo niti ob njem pretirano ne uživajo). Ob tem sladkor uničuje črevesno floro, kar se ne izraža zgolj z neredno prebavo, ki je pri otrocih zelo pogosta, temveč zlasti s posledično slabšim imunskim sistemom (60 % celic imunskega sistema je doma v črevesju!), kar za seboj potegne vse ostale posledice. Ali bolj slikovito, če ima sladkor sposobnost naše zobe, ki so narejeni iz najtršega materiala v telesu, narediti porozne, ali menite, da je njegov vpliv na preostalo telo bolj mil? 

Skoraj vsa industrijsko pridelana živila so narejena iz povsem osiromašenega sladkorja. V njem ni nobenih mineralov ali vitaminov, ki so prisotni v sladkorni pesi ali sladkornem trsu. Za normalno presnovo takšnega sladkorja (pa tudi vseh ostalih osiromašenih živil, zlasti izdelkov iz bele moke in denaturiranih maščob) mora človeško telo poseči v lastno shrambo mineralov in vitaminov. S takšnim početjem ropamo samega sebe in pomanjkanje mineralov v telesu je pričakovana posledica. 

Kronično pomanjkanje mineralov v telesu privede do kariesa, prekomerne telesne teže, hiperaktivnosti, depresije, motenj spanja, nečiste kože, hitrejšega staranja kože, slabšega vida, izpadanja las in še in še. Na dolgi rok pa si lahko s prekomernim uživanjem sladkorja zraven pričakovanega diabetesa pridelamo še osteoporozo, srčno-žilna obolenja, artritis, astmo, multiplo sklerozo, motnje v delovanju hormonskega sistema in mnoge druge težave. 

Kaj lahko storite babice in dedki?
Ko otrok pride na počitnice k babici ali dedku, si v resnici ne želi, da mu prižgete televizor ali ga zasujete z igračami. Želi si vašega časa, vaše pozornosti, želi se učiti od vas, želi si vaših življenjskih modrosti, ki jih njegovi starši morda še ne premorejo ali imajo zaradi zaposlitve premalo časa, da bi jih prenesli na otroke. 

Čas s svojimi bližnjimi je tisto, kar otrok dandanes najbolj pogreša. Nobena sladkarija ne more nadomestiti trenutka posvečenosti. In konec koncev – res ne živimo v obdobju pomanjkanja, kjer bi otrok zares hlepel po bombončku (tu je mišljen kot sinonim za vso nezdravo hrano) in noben bombonček in nobena igrača ne zmoreta zapolniti vrzeli, ki jo ustvarja razdvojenost staršev in otrok. Otrok vas bo za vedno nosil v srcu, če mu boste poklonili svoj čas, če boste z njim odšli v gozd, če ga boste z vlakom odpeljali na izlet, če ga naučite izdelati fračo, če z njim hranite ptice, pobirate jajca domačih kokoši, obdelujete vrtiček ali kar koli podobnega. 

Tudi peke sladkega se lahko lotite skupaj in pri tem ustvarite bolj zdrave sladice.

Uporabite sveže, polnovredne sestavine. Naučite otroke izdelovati kroglice iz suhega sadja, oreščkov in žit, izdelajte domačo čokolado iz zdravih sestavin, naredite domač sladoled iz zamrznjenega sadja. Najbolje bi bilo sladkor v sladicah zamenjati s koščki suhega sadja, marmelade pa z namočenim in zmletim suhim sadjem. 

Namesto belega sladkorja in rafiniranih oblik fruktoze raje posegajte po bolj kompleksnih oblikah sladkorja, ki vsebujejo tudi dragocene rudnine. Če sladkor kupujemo, poiščemo z rudninami najbolj bogate oblike sladkorja, kot sta melasa in sladkor mascavo. Kakovostno sladilo so tudi naravni sirupi: javorjev sirup, zgoščeni jabolčni sok, agavin sirup itd. Iz cvetov kokosa se izdeluje kokosov sladkor, ki je bogat s kalijem in z rudninami. Če se želite v celoti izogniti kalorijam in ogljikovim hidratom, pa uporabite več stevije. Ta je 300-krat bolj sladka od sladkorja, zato jo zaradi lažjega odmerjanja v izdelkih mešajo z drugimi polnili. Za našo presnovo je najbolj koristno, če je to polnilo inulin, saj ta spodbuja našo koristno črevesno floro. 

In če zares menite, da morate otroku nekaj kupiti, naj bo to suho, nežveplano sadje, oreščki (vsi otroci jih obožujejo) ali tablica kakovostne črne čokolade (ne navajajte otroka na občutno presladke oglaševane izdelke, ki so v resnici vse prej kot primerni za najmlajše). In ker otrok tudi tega ne more pojesti v dnevu ali dveh, bo povsem dovolj, če ga z njimi razveselite enkrat na mesec. Boste videli, koliko bolj se jih bo razveselil!

Besedilo: Sabina Topolovec
Vir: www.zazdravje.net