| Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si
 
  Intoleranca botruje slabemu počutju, motnjam spanja, bolečinam,  potrtosti, napihnjenosti … Vas napenja po hrani? Ste  kronično utrujeni? Imate glavobole brez znanega razloga? Se ponoči zbujate,  imate težave s pomanjkanjem koncentracije, s čezmerno težo, bolečinami v  sklepih in mišicah? Se slabo počutite, pa ne poznate vzroka? Če trpite za  katero od teh težav, je prav mogoče, da ste intolerantni na določeno hrano.  Test, katero živilo ali živila vam povzročajo težave, lahko zdaj naredite kar  sami. Doma. Ni vam treba v laboratorij in čakati na izvide.
 
 »Test Food  Detective vas namreč v dobrih pol ure testira na kar devetinpetdeset običajnih živil  in je prvi test intolerance na hrano na svetu za domačo uporabo. Je preprost, varen,  natančen in hiter,« pravi Tjaša Podreka, magistra farmacije in  farmacevtka-homeopatka, direktorica Lekarne Šalara iz Kopra, ki se je tem  testom še posebej posvetila.
 
 Kaj je intoleranca na hrano?
 To je nevsakdanji, nenormalen  odziv telesa na določeno hrano. Telo to nesprejemanje hrane pokaže dokaj  različno. Pri nekaterih le z enim simptomom, denimo močnim glavobolom, pri  drugih z več simptomi hkrati, na primer z migreno, s težavami s kožo,  bolečinami v sklepih in mišicah, nelagodnostjo v trebuhu … Ljudje, ki trpijo za  intoleranco na hrano, pogosto tožijo zaradi telesne izčrpanosti, sindroma  kronične utrujenosti, apatičnosti in slabega splošnega počutja. Ti simptomi  navadno trajajo več let. Ljudje s takimi težavami povedo, da jim obisk pri  terapevtu ni rešil težav ter da so njihove težave običajno pojasnili, da »je  vse v glavi«.
 
 Do zdaj  je bilo najtežje ugotoviti, na kaj je kdo intoleranten. Edina metoda je bil  tako imenovan izločevalni test, kjer izmenično uživamo živila, ki naj bi nam  povzročala težave, in opazujemo odziv telesa. Takšno ugotavljanje je težavno;  včasih se simptomi pojavijo zelo pozno, tudi šele nekaj dni ali tednov po zaužitju  živila. Izsledki niso povsem zanesljivi in je zelo težko ugotoviti, katera je  tista hrana, ki povzroča težave.
 
 V čem je razlika med intoleranco  in alergijo na hrano?
 Pri klasični alergiji na hrano,  imenovani alergija tip ena, denimo na oreščke, rakce ali jagode, je odziv  imunskega sistema telesa po zaužitju določene hrane navadno takojšen in zelo  močan, zato ni težko ugotoviti, katero živilo je vzrok težav. Simptomi  prehranske alergijske reakcije so denimo otekanje sluznic, kihanje, draženje kože,  izcedek iz nosu, izpuščaji, utrujenost, driska, bruhanje ali celo usodni  anafilaktični šok. Navadno se ti pojavijo že v nekaj minutah po zaužitju hrane,  morda najdlje v dveh urah. Prehranska alergija je dokaj redka. Prizadene le kak  poltretji odstotek ljudi. Najpogostejši povzročitelji prehranske alergije so  arašidi, brazilski oreščki, mandlji, jajca, ribe, mleko in školjke.
 
 Ko v telo  pridejo povzročitelji prehranske alergije, le to začne tvoriti posebna  protitelesa IgE, s katerimi se »bojuje« proti alergenom v tej hrani. Ko  naslednjič spet jemo takšno hrano, telo sproži imunski odziv, ki povzroči  sproščanje histamina in drugih snovi. Alergijski odzivi na hrano so lahko tudi življenjsko  ogrožajoči, torej smrtni. Intoleranca pa ni nikoli usodna, a botruje izredno  slabemu počutju, motnjam spanja, različnim bolečinam, potrtosti, napetostim v  prebavilih in podobno. Telo se pri intoleranci odziva počasneje, manj  reaktivno, težave se lahko pojavijo šele čez nekaj dni.
 
 Katera protitelesa telo tvori pri  intoleranci in katera pri alergiji?
 Pri intoleranci telo tvori  protitelesa IgG, ki jih test Food Detective odkrije, medtem ko se pri alergiji  na določeno hrano sprožajo protitelesa IgE. Teh pa ta test ne prepozna. Test, o  katerem govoriva in je sedaj dosegljiv vsakomur, ne pokaže le, ali ima kdo  intoleranco ali ne, ampak določa tri stopnje intolerance; pokaže, kako močno se  telo odzove na neko živilo. Doslej so obstajali le okvirni testi, Food  Detective pa zajame vse IgG. To pomeni, da je zelo natančen in točen.
 
 Intoleranca prizadene veliko  ljudi?
 Skoraj vsakega drugega. In čeprav  intoleranca na hrano ni življenjsko nevarna, kar velja za alergijo na hrano, je  ne bi smeli podcenjevati, saj lahko močno vpliva na bolnikovo sposobnost, da živi  normalno zdravo življenje. Intoleranca na hrano je vse bolj pogosta. Zadnje  študije dokazujejo, da ima intoleranco na vsaj eno vrsto hrane kar šestdeset odstotkov  ljudi.
 
 Koliko živil preverja test?
 Odziva se na devetinpetdeset živil.  Tistih živil, ki jih jemo vsak dan ali celo večkrat na dan. V testu določamo  beljakovine v živilu, kajti najpogosteje prav beljakovina sproža reakcijo. Tako  na primer ni reakcije na kruh, ampak na gluten ali katero drugo beljakovino, ki  je v tistem žitu, iz katerega je kruh narejen. Test zajema le živila, ki  najpogosteje povzročajo intoleranco. Običajno pa vsem, ki imajo v telesu težave  s kandido, pokaže tudi intoleranco na kvas. Takim priporočim novejši, zelo  učinkovit probiotik s sevi glive, ki je naravni sovražnik glivice kandida.
 
 Si lahko test vsak sam razloži?
 Test zelo nedvoumno, z modrimi  obeležji pokaže, da smo intolerantni prav na določeno hrano. A razlaga je  seveda pomembna. Zato ljudem svetujemo, če področje prehrane poznajo premalo,  da poiščejo še nasvet nutricionista, terapevta, zdravnika ali lekarnarja, pri  katerem so test kupili. Če nekomu denimo test pokaže, da ima intoleranco na  gluten, mora vedeti, katera žita ter žitni in drugi izdelki ga vsebujejo, da se  jim lahko izogiba. Kdor ima intoleranco na kvas, pa mora vedeti, da so  kvasovke, na katere je preobčutljiv, med drugim tudi v kupljenem sadnem soku,  ki ga je čez noč pustil na toplem.
 
 Testu  je priložena tudi knjižica z dietnimi navodili, če je testirancu test pokazal  intoleranco na eno ali več živil. V njej so našteta živila, ki se jim mora  človek nekaj časa izogibati. Kdor ima na primer tretjo stopnjo intolerance na  pšenico, se mora izogibati burgerjem, industrijsko pripravljenemu pečenemu  krompirju, salamam, klobasam, mesnemu zavitku s trdo kuhanimi jajci, paštetam  in namazom, picam, komercialnim omakam, šunki, pecilnemu prašku, sladoledu,  čokoladi, pudingom, svetlemu, temnemu in lager pivu in večini žganih pijač,  predelani hrani ter nekaterim industrijsko pripravljenim živilom, saj vsa ta živila  lahko vsebujejo pšenico.
 
 Ali  test loči intoleranco na gluten in žita?
 Da.  Če test nekomu pokaže, da je intoleranten na pšenico, ni nujno, da je  intoleranten tudi na gluten, ampak da njegovo telo ne prenese neke druge  beljakovine v pšenici. Če pa je nekdo preobčutljiv na gluten, ne sme jesti  nobenega žita, ki ga vsebuje, tudi pšenice ne; lahko pa je kruh iz pšenice, ki  ji je bil prej odstranjen gluten.
 
 Koliko  časa se mora človek »reaktivnemu« živilu povsem izogibati?
 Reakcije  so lahko blage, zmerne ali močne. Če imaš močan odziv na neko živilo, ga moraš  takoj prenehati uživati; če je odziv zmeren, moraš uživanje tega živila  omejiti, pri blagem odzivu pa priporočamo le opazovanje reakcij po zaužitju  dotične hrane. Kdor ima na primer močno intoleranco na neko živilo, ga mora za  šest do devet mesecev povsem izločiti iz svojega jedilnika. Zanj naj najde  dober nadomestek; nadomestna živila so tudi nanizana v knjižici, ki je priložena  testu. Nato ga lahko po malem spet uvaja v svojo prehrano, če nima več reakcij  nanj. Po očiščenju bo telo to reaktivno živilo sprejelo normalno; če ga ne, ga  izločite iz jedilnika. Večina ljudi zazna zmanjšanje simptomov v enem mesecu po  izločitvi reaktivnih živil.
 
 Ali  se mora oseba, ki je denimo intolerantna na pšenico, izogibati tudi piri? In  ali nekdo, ki je intoleranten na česen, ne sme jesti čemaža?
 Test  ne preverja intolerance na piro, ker njene beljakovine, razen glutena, ne  povzročajo intolerance. Če pa ste intolerantni na gluten, tudi pire ne smete uživati,  ker je gluten tudi v piri. Če pa ste preobčutljivi na druge beljakovine v  pšenici, ni nujno, da ste intolerantni tudi na piro; navadno ne, ker je pira  zelo stara vrsta pšenice. Če ste intolerantni na česen, pa se morate izogibati  tudi čemažu, ker sodita v isto skupino živil.
 
 Pri interpretaciji  testa je tudi zelo pomembno, koliko katerega živila pojeste. Če na primer  pojeste zelo malo pšeničnega kruha, pa vam test pokaže srednjo ali močno stopnjo  intolerance, morate to živilo povsem izločiti, ker ima telo nanj res hudo  reakcijo. Če zelo pretiravate s katerim živilom, pa je možno, da vam bo test  pokazal, da ste nanj že preobčutljivi.
 
 Kaj se dogaja v telesu ob  intoleranci na neko živilo?
 V prebavilih so stalno prisotna  vnetja, ki povzročijo spremembe na sluznici. Navadno se poveča prepustnost  črevesne sluznice in v telo se absorbirajo tudi živila, ki se sicer ne bi; tako  postane človek preobčutljiv na vedno več živil in to je lahko tudi vzrok za čezmerno  telesno težo.
 
 Ali  priporočate, da se človek testira večkrat?
 Test  je načeloma priporočljivo narediti enkrat v življenju, tudi če nimate težav. Še  zlasti pa ga priporočam čim prej narediti tistim, ki imajo katerega od  simptomov intolerance in so že obiskali svojega zdravnika ter so tako že  izključili druge očitne vzroke svojih simptomov.
 
 Priporočljivo  ga je narediti še enkrat, po obdobju, v katerem ste za nekaj časa izločili živila,  na katera ste imeli intoleranco, ali pa ob kakšnem hujšem stresu, če se vam težave  ponovijo. V razvitih državah ljudem svetujejo, da si test naredijo preventivno,  v eni od evropskih držav pa gredo stroški testa celo v breme zdravstvenega  zavarovanja, torej testiranje ni samoplačniško kot pri nas.
 
 Je  test primeren tudi za testiranje otrok?
 Da,  od njihovega tretjega leta naprej. Ker dotlej še ni dokončno vzpostavljen  imunski odziv in zato izsledki niso točni. Zanimivo je, da so otroci lahko  intolerantni na ista živila kot njihovi starši, le da imajo odrasli že težave  zaradi uživanja reaktivne hrane, otroci pa še ne; jih bodo pa še imeli, če ne  bodo omejili vnosa hrane, ki jim povzroča težave.
 
 Tatjana Svete
 BIORESONANČNI TESTV različnih krajih Slovenije opravljajo  bioresonančne teste za intoleranco na hrano in alergije ter s pomočjo  bioresonance intoleranco in alergije tudi odpravljajo. Naslove več deset  slovenskih terapevtov z licenco Zavoda za bioresonanco je mogoče najti na  strani www.zzbr.si.
 
 TEST INTOLERANCE NA HRANO »FOOD DETECTIVE«
 Test je varen,  preprost za uporabo in daje natančne in takojšnje rezultate. Preskus traja 40  minut, za njegovo izvedbo ne potrebujete posebne opreme, saj je testu priloženo  vse potrebno. Natančna navodila vas korak za korakom vodijo skozi enostaven  postopek. Test Food Detective stane 79 evrov, za 89 evrov pa ga skupaj s  svetovanjem o rezultatih testiranja naredijo v Lekarni Šalara v Kopru. Izvajajo  ga še nekatere lekarne in nutricionisti, na primer Mojca Pavčič v Ljubljani in  Studio Lan v Kopru.
 
 Za izvedbo testa  odvzamete iz prsta majhen vzorec krvi, ga razredčite in nanesete na testno  ploščo, ki vsebuje izvlečke beljakovin iz živil. V nadaljnjih korakih z uporabo  detektorske raztopine in raztopine za razvijanje identificirate prisotnost  protiteles na živila, kar se pokaže kot ena ali več modrih pik na plošči. S  pomočjo priložene tabele, v kateri je prikazana razporeditev živil na plošči,  identificirate živila, na katera imate morda intoleranco.
 
 »Če imate pozitivno  reakcijo na katero koli živilo, si lahko zelo izboljšate kakovost življenja, če  zgolj izločite to živilo iz vašega jedilnika in ga zamenjate z drugim živilom,  saj v telesu ne bodo stalno prisotna vnetja zaradi intolerance na določeno  hrano,« pravi Tjaša Podreka. Nasveti za izločanje živil iz prehrane ter njihovo  nadomeščanje so v knjižici, ki je priložena kompletu.
 
 Test Food Detective  določa reakcije na naslednja živila:
 
 žita – oves, pšenica,  riž, koruza, rž, pšenica durum, gluten;
 oreščki  in stročnice –  mandlji, brazilski oreščki, indijski oreščki, arašidi, soja, grah, leča, beli fižol,  kakav, orehi;
 meso  in ribe –  piščančje meso, jagnjetina, govedina, svinjina, bela riba (vahnja, polenovka,  morski list), sladkovodne ribe (losos, postrv), tuna, lupinarji (škampi,  kozice, rakovice, jastogi, dagnje);
 zelenjava – brokoli, zelje, korenje, por,  krompir, zelena, kumare, paprika, paradižnik;
 sadje – grenivke, melone, lubenice,  jabolka, črni ribez, olive, pomaranče in limone, jagode;
 ostalo – jajca, kravje mleko, ingver,  česen, gobe, čaj, kvas.
 
 Bioresonančna terapija odpravila hude prehranske alergije
 
 Tam, kjer medicina ne zmore
 
 To je resnična življenjska zgodba  zdravnice Erike Žagar*, dr. med., ki je med študijem medicine skoraj fanatično  zavračala vso alternativo, a vendar po njem ni oblekla zdravniške halje, marveč  se je odločila za pomoč ljudem z bioresonančno terapijo. Razlog je bil zelo  tehten – bioresonančna terapija ji je odpravila hude prehranske alergije na  kravje mleko, pšenico, jajca, konzervanse, aditive …, medtem ko je bila uradna  medicina nemočna in jo je do konca življenja obsodila na strogo dieto in  vsakodnevno jemanje močnih protialergijskih zdravil. Zdaj lahko brez težav uživa  vse, celo pije mleko in jé kruh. In z vsem srcem pomaga ljudem z bioresonančno  terapijo, zlasti tam, kjer še zdravniki obmolknejo – zoper alergije, boreliozo  …
 
 »V  tretjem letniku študija na medicinski fakulteti sem zaradi čustvenega pretresa  zbolela za hudo prehransko alergijo, med drugim na kravje mleko, jajca,  papriko, svinjsko meso … Najhuje je bilo v obdobju končevanja fakultete, stara  sem bila štiriindvajset let. Moje telo se je najbolj radikalno odzvalo na  kravje mleko ter konzervanse in aditive v hrani. Alergija se je med drugim izražala  z drisko, bolečinami v trebuhu, slabostjo in koprivnico. Moja mama, zdravnica,  je prva posumila, da imam težave s hrano, in raziskave so potrdile njeno  domnevo.
 
 A kljub strogi dieti, ki mi jo je predpisala alergologinja, sem imela  še vedno težave, saj kožni in krvni testi ne odkrijejo vseh snovi, na katere je  človek alergičen. Tako se mi je začela razvijati še astma, ki jo je tudi  izzvala neka hrana, kar pa testi niso razkrili. Medicina mi je v pomoč ponudila  le zdravila – antihistaminike, ki sem jih jemala vsak dan, saj bi lahko kadar  koli prišla v stik z zame nevarno snovjo. Za slučaj najhujših težav sem imela  doma še močnejša zdravila – kortikosteroide. Ker pa sem imela alergijo na hrano  in na veliko še neugotovljenih snovi, bi morala zdravila jemati vsak dan do  konca življenja,« pravi Erika Žagar.
 
 A  kontrolni pregled pri alergologinji je enkrat pokazal, da nima več alergije na  mleko; kožni in krvni test sta bila negativna. Zdravnica ji je rekla, da zdaj že  lahko poskusi pojesti »pikico« mleka. Tako je za pokušino zaužila pecivo, s  katerega je odstranila vso sladko smetano. A reakcija je bila strahotna: po  dveh urah je doživela anafilaktični šok z bruhanjem, drisko, koprivnico,  dušenjem, padcem krvnega tlaka in končno izgubo zavesti, ki pa ga je na srečo  preživela. To se ji je pozneje ponovilo še enkrat, krivo pa je bilo spet za  medicino »neproblematično« mleko. Na koncu se je bala že kar koli zaužiti, saj  ji je denimo že vonj kisle paprike, ko je mama odprla kozarec vloženih paprik,  sprožil astmatični napad.
 
 SREČANJE Z DR. MEDVEDOM
 Preobrat  se je zgodil, ko je že končala fakulteto in je v trgovini srečala prijateljico,  ki je prav tako trpela zaradi hudih alergij. Ko ji je ta povedala, da je zase  kupila cel voziček hrane, jo je Erika Žagar malo za šalo, precej pa zares,  vprašala, ali naj ji pokliče rešilca ali že kar župnika … A prijateljica ji je  pojasnila, da zdaj lahko uživa vsa živila, ker ji je alergije z bioresonančno  terapijo odpravil zdravnik dr. Alojz Medved iz Term Olimia.
 
 Med  študijem je bila paradni konj medicine, saj je bila povsem proti vsaki  alternativi, pa čeprav je bil njen oče v Nemčiji splošni zdravnik in hkrati  akupunkturist; ko jo je hotel učiti akupunkture, ga je kar hitro zavrnila. Celo  njena mama, tudi zdravnica, ji je dejala, da so ob medicini še druge metode, ki  pomagajo ljudem. Ko pa ji je prijateljica povedala, kako je odpravila hudo  alergijo, je postala radovedna.
 
 »Najprej  sem šla na predavanje dr. Medveda o alergijah, nato pa sem potrebovala še eno  leto, da sem premagala svoj ego in šla k njemu na pregled. Najprej me je močno  prevzelo, da je zelo natančno ugotovil, na kaj vse sem bila občutljiva.  Ugotovil je hudo alergijo na pšenico, na katero prej še pomislila nisem, a je  bilo logično, da sem imela zaradi nje vsakodnevne težave, saj je bila na  jedilniku vsak dan.«
 
 Čez mesec  dni je odšla šla k njemu na zdravljenje, že prej pa sta bila pri njem oba  starša, ki sta tudi imela določene alergije. Oba sta bila navdušena nad  uspešnostjo bioresonance, kako tudi ne, saj je imela mama zaradi borelioze hude  bolečine v sklepih in mišicah, tako da tudi po stopnicah ni mogla več hoditi,  po končani terapiji pri dr. Medvedu pa je šla tako, da se niti ograje ni več držala.
 Ker jo je  zanimalo, kako terapija deluje, je dopoldan hodila k dr. Medvedu na terapije,  popoldan pa je bila z njim v ambulanti in je opazovala, kako dela. Takrat ji je  že omenil, da išče svojega naslednika. Tedaj je bila že specializant  pediatrije.
 
 V AVSTRIJI IN NEMČIJI DRUGAČE
 Vsak dan  je imela terapijo, skupaj dvanajst. Po končanih terapijah in po kontrolnem  pregledu, približno en mesec po začetku zdravljenja, ji je dr. Medved že dejal,  da lahko začne z uvajanjem mleka v prehrano. »V meni se je vključil strah in  nejeverni Tomaž, še mami sem rekla, da si je gospod bržčas premislil, da bi  bila njegova naslednica in se me zdaj hoče znebiti … Mami sem še dejala, naj se  pripravi na celotno antišok terapijo, če jo bom potrebovala. Nato sem pojedla žličko  jogurta in na moje veliko presenečenje se ni zgodilo nič. Naslednji dan sem  spet poskusila žličko jogurta in se spet ni zgodilo nič. To je neverjetno, sem  si dejala, prej sem pa skoraj umrla zaradi tega … Zelo me je fasciniralo, da se  da s tem načinom zdravljenja ogromno narediti in pomagati, tudi tam, kjer  medicina ne more ali je manj učinkovita,« pravi.
 
 Medicini  je dala slovo, še preden je zaključila specializacijo pediatrije, zato ji ni  bilo treba podpisati izjave, da se ne bo ukvarjala z alternativo, če hoče  pridobiti zdravniško licenco. »Čeprav torej ni bila v igri izguba zdravniške  licence, je bila to ena najtežjih odločitev v življenju. Biti pediatrinja so  bile namreč moje sanje ves čas študija in ko je direktor bolnišnice izvedel, da  tega ne bom počela, mi je dejal: „Kolegica, ali se vam je čisto zmešalo, kajti  tako, kot ste se vi borili za specializacijo pediatrije, se redko kdo bori!”  Danes mi ni žal te odločitve, bilo bi pa čudovito, če bi bilo tudi pri nas možno  vzporedno biti zdravnik in hkrati delati bioresonančno terapijo, kot je to možno  v Avstriji, Nemčiji … Tam imajo osebni zdravniki v ambulanti bioresonančni  aparat za testiranje na alergije in za terapije. Enako imajo aparat Bicom v svoji  ordinaciji zobozdravniki, da sproti testirajo bolnike, ali so morebiti  alergični na kako snov, preden jim jo vstavijo v usta. Možnosti praktične  uporabe bioresonančne terapije so res velike,« pravi.
 
 »Danes je  ogromno ljudi alergičnih na mleko – kaj točno je temu vzrok, ne vem natančno,«  pristavlja. »Po koncu  bioresonančne terapije pa telo pozabi, da je treba proizvajati protitelesa  proti mleku, telo se „ponastavi” in ob naslednjem stiku s to snovjo se lahko  normalno odzove na to snov. Lahko se pojavi novi alergen ali pa tudi ne. Jaz  sem imela ponovno težave z alergijo po hudem stresu, a sem dobila alergijo na  druge stvari kot prvič; vendar sem si tudi to uspešno odpravila z bioresonanco.  Res pa je, da aparat ne more narediti vsega namesto človeka, največji uspeh  imajo zato ljudje, ki hkrati spreminjajo svoje mišljenjske in vedenjske vzorce,  bolj izbrano izbirajo hrano, uporabljajo sprostitveno tehniko in podobno. Pri  teh ljudeh je uspeh velik in dolgotrajen. Brez sprememb ni dolgoročnih uspehov.  Nekdo mi je nekoč povedal za definicijo norosti: „Delati vse enako kot prej in  pričakovati, da se kaj spremeni na bolje.” To pa počne večina ljudi …«
 
 Tatjana Svete
 *02/538  16 05
 
 KNJIGA  »PREHRANJUJ SE MODRO«
 
 Angleški  zdravnik in profesor za nutricionizem dr. Keith Scott-Mumby je v svoji knjigi Prehranjuj  se modro (Diet Wise) nanizal veliko primerov ljudi, ki so si  pozdravili alergijo ali intoleranco na hrano. V Angliji je dobil vzdevek  »Številka ena v odkrivanju alergij«. Zdaj predava na California Institute for  Human Science v ZDA.
 
 Pravi, da  je hrana, ki nam povzroča hude težave, običajna hrana, ki jo jemo vsak dan. A  ker smo vsi različni, mora vsakdo odkriti, po katerih živilih ima težave.  Povsem vsakdanja hrana, denimo pšenica, piščanec, jajca, mleko in podobno, je  lahko za marsikoga strup, ki mu zmanjšuje telesno čilost in miselne zmožnosti,  povzroča številne simptome in skrajšuje življenje. Iz knjige povzemamo nekaj  drastičnih primerov, kako so si ljudje, ki so za nekaj tednov, mesecev ali za  vse življenje črtali nekatere jedi iz svojega jedilnika, pozdravili celo za  medicino neozdravljive bolezni. Pravi, da ni živila, na katero ne bi mogel biti  kdo alergičen ali preobčutljiv, tudi na taka živila, kot so korenje, zelena  solata ali celo voda.
 
 Slovo od bolečega artritisa
 MAC,  50 LET, POSLOVNEŽ IZ ŠKOTSKE: Bil je uspešen poslovnež, ki je sklepal posle od  Manchestra do Tokia. Nenadoma ga je prizadel zelo boleč, hitro napredujoč  artritis. V nekaj letih je hudo zbolel, njegovo življenje je postalo niz  omejitev. Obravnavalo ga je več zdravnikov, ki pa so mu »pomagali« le s  protibolečinskimi zdravili. Naposled je na Japonskem doživel srčni infarkt,  kateremu je sledila angina. Moral se je vrniti domov na Škotsko. Ko je prišel  na kliniko dr. Keitha Scotta, je bil zelo izčrpan, nesrečen, prizadet, telo se  je zvijalo od bolečin. Njegov um je bil top, govor prizadet. Vsi zdravniki so  mu zatrjevali, da je njegova bolezen neozdravljiva in da se bo moral naučiti živeti  z njo.
 
 Dr. Scott  je takoj posumil na alergijo. Ugotovil je, da je bil alergičen na veliko živil,  zlasti na pšenico, piščanca in pomaranče. Mac je po nekajtedenski dieti  zdravstveno povsem okreval, obudil je tudi poslovno življenje. Angina je povsem  izginila, ni mu treba jemati zdravil, je normalno telesno dejaven, igra golf,  je brez vsakih bolečin. Pšenico in izdelke, v katerih je pšenica, je za vedno  črtal iz svojega jedilnika, saj ima po njej še vedno reakcije.
 
 Slovo od izpuščajev po vsem  telesu
 EXLEY,  41 LET, ARHITEKT IZ ANGLIJE: Exley je imel izpuščaje in rane po vsem telesu, koža  je bila suha in se je luščila. Obraz je imel kot masko. Težave s kožo so se  začele štiri leta prej, preden je poiskal pomoč pri dr. Scottu. Prvo leto je  bilo najzahtevnejše, saj je pristal za tri tedne v bolnišnici na terapiji s  steroidi. Ko je po zdravljenju prišel domov, so se njegove težave podeseterile.  Potem je obiskal dr. Scotta. Ta ga je takoj dal na »modro dieto«. Ugotovil je,  da je bilo njegovo telo preobčutljivo na pšenico, jajca, paradižnik in mleko.  Exley se je vsem tem živilom izogibal nekaj tednov. Bistven napredek pa je  naredil, ko je z jedilnika črtal tudi svinjino in jagnjetino, za kateri je dr.  Scott naknadno ugotovil, da mu povzročata težave. Po terapiji se je koža skoraj  povsem očistila, majhne rane so mu ostale le še na levi nogi.
 
 Slovo od črevesnih težav
 MARIA, 24 LET, TURISTIČNA VODIČKA  IZ ANGLIJE: Imela je težave na področju trebuha, bolečine v trebuhu, stalno  napenjanje, napihovanje, vetrove in druge črevesne težave. Ker je imela zelo  pogosto drisko, je morala stalno oprezati, kamor koli je šla, kje je najbližje  stranišče. Te težave je imela odkar pomni, imeli pa so jih tudi njen oče,  dedek, stric in sestrična. Zaradi neprijetnih in zoprnih zdravstvenih težav se  je izogibala delovnim obveznostim in družabnostim, pa tudi stikom z moškimi.  Občasno je trpela zaradi napadov panike, kadar je imela občutek, da vsi  pritiskajo nanjo; takrat je kot edino rešitev videla samomor, a na srečo ga ni  naredila. Večkrat je bila na zdravniških preiskavah, a edina »diagnoza«, ki so  ji jo postavili, je bilo »leno debelo črevo«, edina »terapija« pa neučinkovita  zdravila.
 
 Dr. Scott  jo je najprej povprašal, kaj navadno jé. Odgovorila je, da polnovredno hrano,  obilico sadja in zelenjave, sveže in kuhane. Jedla je zelo malo konzerviranih živil,  vnaprej pripravljenih obrokov in hitre hrane. Na prvi pogled se je zdelo, da se  je prehranjevala zelo zdravo. Že v desetih dneh diete po dr. Scottu je občutila  zelo spodbudne zdravstvene rezultate. Zjutraj trebuh ni bil več napihnjen. Celo  njena spolna sla se ji je povrnila. Dr. Scott je odkril, da je bila alergična  na zelje, cvetačo, repo, krompir, jagnjetino, svinjino, pšenico in paradižnik,  še najbolj pa na jajca. Na hrano torej, ki jo je uživala tudi večkrat na dan in  za katero ni nikdar posumila, da bi ji utegnila povzročati kakršne koli  prebavne težave. Njeno življenje je po dieti osrečujoče, delovne obveznosti kot  turistična vodička in hostesa pa zdaj sprejema z odprtimi rokami.
 | 
            
Katera hrana hromi življenje
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 4. september 2012 @ 21:27 CEST
če za težave, ki jih imate, sumite prehrano,
SE ODPOVEJTE (ZA NEKAJ ČASA) TISTEMU, KAR JESTE
NAJRAJŠI.