Ljubitelji močnih (učinkovitih) sesalnikov praha, raje pohitite v trgovino, saj bo po odločitvi EU od prihodnjega septembra prepovedana prodaja vseh naprav z močjo nad 1.600 vatov.

Še več, od leta 2017 dalje bodo na trgovskih policah lahko le še sesalniki z močjo do 900 vatov, hkrati pa bodo vsi sesalniki dobili nalepke, s  katero bodo na sedemstopenjski lestvici kupcu sporočali, kako energijsko potratni so. Povprečni novi sesalnik ima sicer danes moč 1.800 vatov, bežen pogled po slovenskih spletnih trgovinah pa kaže, da vsak malce večji sesalnik presega mejo 1.600 vatov.

Ukrep je po mnenju kritikov le ena od tihih odločitev bruseljskih birokratov in evropskih parlamentarcev z željo po zniževanju porabe energije v 28-erici, ki javnosti niso bili nikoli jasno predstavljene. Nova regulativa je bila tako sprejeta v času letošnjih poletnih počitnic, prvič pa je javnost postala širše seznanjena z njo šele pred kratkim, ko je o njej prvi poročal Frankfurter Algemeine Zeitung.

Politiki izvršenih dejstev nasprotuje vse več potrošniških povezav. Kritiki nove ureditve tako opozarjajo na tihe postopke varčevanja za vsako ceno, zaradi katerih niso imeli priložnosti izpostaviti več pomembnih vidikov delovanja sesalnikov. Tako naj bi bila z omejitvami v moči bistveno okrnjena njihova učinkovitost in bo potrebno določen postopek sesanja ponoviti večkrat za enak rezultat. Zaradi tega pa bodo takšni sesalniki dejansko na omrežje priključeni še dlje, zato bo poraba energije pravzaprav večja, trdijo nezadovoljneži.

Skrbi tudi različna društva astmatikov in ljudi s kroničnimi obolenji dihal, katerih udobje je zelo povezano s čistočo v stanovanju. Šibkejši sesalniki naj namreč ne bi bili več sposobni trdih delcev posesati skozi filtre, temveč jih bodo zgolj pahnili v zrak. Na to so sicer po pisanju Daily Telegrapha opozarjali tudi nekateri evropski poslanci med sprejemanjem zakonodaje. A zaman.

Ni prvič, da so bruseljska na vrat na nos sprejeta pravila dvignila veliko prahu. Tako so avtorji avstrijskega filma Bulb Fiction prišli do ugotovitve, da po dokončni prepovedi prodaje žarnic z žarilno nitko leta 2012 ni bilo dovolj poskrbljeno za informiranje, kaj naj potrošniki storijo z okoljsko precej bolj obremenjujočimi in toksičnimi varčnimi sijalkami. Kar 80 odstotkov odsluženih jih namreč skupaj z nevarnimi težkimi kovinami konča v običajnih smeteh. Avtorji filma verjamejo, da sta direktivo zlobirali družbi Philips in Osram, bolj kot želja po varovanju okolja pa da so vodilni v EU težili k nabiranju političnih točk.

V Nemčiji pa po poročanju Handelsblatta vse več upraviteljev z vodovodnimi napeljavami terja odpravo omejitev glede dovoljenih količin porabe vode v sistemih za tuširanje. Pretok skozi vodovodne cevi se je namreč od leta 1990 zmanjšal za 20 odstotkov, kar pa pomeni veliko nevarnost za poškodbe preveč suhih kanalizacijskih cevi, še pišejo na zurnal24.si.

Vir: www.zurnal24.si