Če imamo na vzhodu vsega materialnega v izobilju, se vzhod še kar naprej potaplja v lakoti, pomanjkanju pitne vode. Prav tako je otrokom kratena pravica do izobraževanja, nepismenost je še kar pogost pojav.

Glede na poročilo »Serve the Essentials«, ki beležijo osnovne parametre življenjskega standarda v južnih delih Azije, je še precej nedodelanega in ljudje, ki živijo na teh območjih, še vedno nimajo dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin. Med vsemi južnoazijskimi državami se lahko pohvalita z zgodbo o relativnem uspehom le Bangladeš in Šri Lanka, medtem ko države Pakistan, Nepal in Afganistan se še vedno pogrezajo v temačno sfero neizobraženih otrok in lačnih trebuhov.

Poročilo beleži, da je Bangladeš, ki se je pred tremi desetletji odcepil od Pakistana, uspel zmanjšati stopnjo rodnosti za približno več kot polovico in umrljivost dojenčkov na stopnjo 24. Za primerjavo v Pakistanu je stopnja umrljivosti dojenčkov za okoli 60 % višja od povprečja tako imenovanih nerazvitih držav.

Vzrok za uspeh Bangladeša bi lahko iskali predvsem v preusmeritvi države k demokratični ureditvi in za posledico je bil zabeležen znatno povečan vpis otrok v šolo, še posebej pri deklicah. Čeprav je tudi Pakistan prešel na demokratično ureditev, pa v tej državi takega uspeha ni bilo.

Kljub vsemu pa je tudi iz Pakistana možno beležiti nekaj pozitivnih novic. Pismenost se je od leta 1990 od 33% povečala na 46% v letu 1999. Okoli 38% otrok je še podhranjenih, vendar je še v nekaterih deželah ta procent precej višji, z izjemo Šri Lanke. Prav tako se lahko Pakistan pohvali, da imajo okoli 90 % prebivalstva dostop do pitne vode, kar je pa tudi najvišji odstotek v celotnem predelu južne Azije.

V Indiji pa so razmere sledeče: obstajajo velike razlike med severno in južno Indijo. V severni Indiji je skoraj nepismenih okoli polovico prebivalstva, z revščino se sooča okoli 40% ljudi, med tem ko so na jugu Indije razmere dosti bolj optimistične in razveseljujoče. Na splošno je stopnja ekonomske rasti v Indiji ocenjena na okoli 8 %, a še vedno približno 500 milijonov ljudi nima dostopa do zdravstvene oskrbe in okoli 334 milijonov ljudi nima dostopa do pitne vode. Žalostno je dejstvo, da kljub temu da država privlači veliko zdravnikov in medicinskih sester, ki se zavzemajo za boljšo medicinsko oskrbo, še vedno na vsake štiri minute umre pri porodu ena ženska zaradi neustrezne oskrbe.

Prevedeno in prirejeno po http://southasia.oneworld.net/article/view/141184/1/