Kamorkoli pojdem
in se v obliki sence pomešam med tujci,
iščoč in spoznavajoč nove izkušnje
z druge strani obale...
je v resnici nepomembno
v primerjavi s prepričanjem,
da so le utrinki tisti,
kateri se bohotijo
po temni modrini,
medtem, ko edini sij
prihaja od zvezde, katera je tam,
ne glede na vse spektakle,
delujoče naokrog...

Kamorkoli pojdem
nisem v resnici nikamor šel
brez tebe
in sem vedno tam,
kjer sem, ko si, ki si
in sem tam celo, ko nisem
in, ko tebe ni...
četudi si vedno tam, kjer sem
in sem tam, kjer si...
Novo jutro je prebujeno
in v osvežilni rosi
cvetje zadovoljno dviga pogled
v sonce, ki prihaja
v vsej svoji lepoti...
In vse je v redu...
ker prepoznaš nov dan.