Se včasih mi zazdi,
ko Te pogledam v oči,
da bistri potok žubori
in deviško čisto stoka,
kot da v njemu se umiva
sama Božja roka..

Se včasih mi zgodi,
ko pobožam Ti lase,
da slišim veter
prihrumeti iz gora,
kot bi bil od nekdaj
v njih doma..

Se včasih mi zgodi,
da vidim Te kot brezo,
vitko in visoko,
sredi jase,
s koreninami globoko,

čakajoč, da jo odžeja
voda bistrega potoka
in da veter gorski
med veje tiho ji zajoka..

In vedno,
ko zgodi se to,
srce si zaželi močno,
krila orlova imeti,
vse to preleteti,
Te ljubiti, nežno Te objeti..

Tvoje telo, Tvoje lase, oči..
Se včasih mi zgodi..