Vinar po imenu Giorgio je poklical k sebi svoja sinova Antona in Vitta ter jima dejal, da ju mora dati na preizkušnjo, zato da bo vedel kateri je bolje usposobljen za prevzem posestva. Mladeniča sta si bila različna, Anton je bil drzen in poreden, vedno nasmejan in prijazen, medtem ko je bil njegov brat tih in delaven, a popolnoma brez čustev.

Oče jima je dal sadiko vinske trte in dejal: »Želim, da izbereta mesto, za katero mislita, da ima najboljše pogoje za rast. Tisti, ki bo čez nekaj let pridelal najboljše grozdje, bo dobil posestvo.«

Antonu se ni prav mudilo: » Dovolj časa imam, preden pričnem iskati. Trta rase počasi in obrodi šele čez štiri leta.«

Tudi Vitto se je tega zavedal, a se je odločil nemudoma najti najboljše mesto za svojo trto. Posadil jo je na koščku zemlje, obrnjenemu proti jugu, na vrhu skalnega hriba. Anton se je norčeval iz njega: »Ti idiot, izbral si najslabše možno mesto, južna lega povzroči, da se listi vsi ožgani zgubajo, zemlja polna kamenja pa koreninam ne bo dala rasti. Iz te trte ne boš dobil prav nič grozdja.«

Štiri leta kasneje je oče ponovno zbral svoja sinova ob sebi, da bi pokusil njune sadeže. Antonova košara je bila polna čudovitega, sočnega grozdja, medtem ko je imel Vitto v košari le nekaj drobnih grozdov. Giorgio je vzel po en grozd iz vsake košare in ju pokusil. Antonovo grozdje je bilo polno semen, njegova velikost pa je šla vsa na račun vode, ki jo je vsebovalo.

»Brez okusa!« je dejal oče. A ko je Giorgio pokusil Vittovo grozdje, je njegov obraz zasijal od zadovoljstva: » To grozdje je drobno, a polno okusa, njegov sok bo dal odlično vino. Dobro delo, kako si to naredil sin moj?«

» Sledil sem preprostemu načelu: kakor ljudje, tudi trta obrodi najboljše sadeže, ko je izzvana z zlo srečo.«

Včasih se sprašujes, zakaj se moraš spopadati s toliko ovirami v življenju. Vendar je to razumljivo – stvari, zaradi katerih moraš bolj trdo delati, so tu zato, da te nekaj naučijo. Ti dogodki oblikujejo tvoj značaj in te naredijo osebo, katera si. Zato bodi pripravljen, da se soočis z vsem, kar ti Usoda položi na tvojo pot. Uporabi to zato, da te naredi močnejsega.

»Več se naučiš od dobrega sovražnika, kakor od dobrega prijatelja.«
M. de Cornouardt