Namesto, da kmete plačujejo zgolj za proizvodnjo, bi jih lahko plačevali za zaščito okolja. To je eden izmed učinkovitejših prijemov, kako hitro zvišati zahteve po hrani, in zaščititi okolje.

Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN (FAO) je povedala, da plačila za “okoljske storitve” predstavljajo način, kako spojiti dva največja človeška izziva: premagati revščino in zaščititi okolje.

“Kmetovanje lahko zemljo, vodo, ozračje in vire katastrofalno izkorišča in uničuje, lahko pa z naravo sodeluje. Vse odvisno od odločitev, ki jih sprejema več kot dve milijardi ljudi, katerih življenja so neposredno odvisna od rastlin, živine, ribolova ali gozdov,“ je povedal generalni direktor Organizacije FAO Jacques Diouf.

Organizacija FAO je izpostavila, da mnogo vlad sicer subvencionira kmete, ampak le redko z namenom zaščite planeta. Kmete se trenutno spodbuja za pridelovanje hrane, vlaken in biogoriv, podcenjeni pa so ostali koristki, ki bi jih kmetje lahko doprinesli.

Poročilo FAO se osredotoča na tri specialna področja: skladiščenje ogljikovega dioksida v rastlinah in zemlji, kar bi pomagalo upočasniti podnebno segrevanje; protipoplavni ukrepi in filtriranje vode skozi korenine in zemljo ter obvarovanje narave.

Prvo tovrstno izvedeno izplačilo se je izvršilo v okviru programa Conservation Reserve Program, leta 1985. Ameriškim kmetom so plačali, da naslednjih 10-15 let določenih površin niso obdelovali. Podobni plačilni sistemi obstajajo dandanes v bogatih in revnih deželah, predvsem v gozdnem sektorju.

Krčenje gozdov naj bi prispevalo najmanj 18% emisij toplogrednih plinov. Revnim državam bi tako plačali, da ne bi posekali svojih gozdov. Ta možnost je glede na Kjotski protokol sedaj zgolj omejeno dovoljena, vendar se bodo države na srečanju v Indoneziji decembra, kjer bo tekel pogovor o iniciativah glede podnebnih sprememb po letu 2012, pogovorile ali bi se ta možnost morebiti razširila.

Okoljevarstvena izplačila kmetom niso nujno povezana s prenehanjem kmetovanja, so zgolj spodbuda za kmete, da pripomorejo k zaščiti okolja. Kljub temu so v Organizaciji FAO pretehtali tudi slabe strani takih okoljevarstvenih sistemskih plačil, na primer zmanjšanje proizvodnje hrane za lačno prebivalstvo.

Vpliv plačil za okoljske storitve, PES (payment for enviromental services), je močno odvisen od tega, kdo ima pravice za izrabo virov. Morebiti se poveča  tveganje, da bi se s pomočjo takih plačilnih sistemov okoriščali bogati posestniki kot izjemno revni kmetje, ki ne poseduje ničesar.

Valerija Hozjan
http://www.planetark.com/