Šestega marca leta 1899 je aspirin dobil rojstni list - na cesarskem patentnem uradu v Berlinu so ga registrirali kot zdravilo proti bolečinam in vročini.

Slovenci popijemo okoli 200 ton aspirina na leto. Če bi škatlice aspirina zložili eno vrh druge, bi njihova višina dosegla 17-kratno višino Triglava.

Po celem svetu spijejo letno kar 50 milijard tablet aspirina, od tega več kot polovico v Združenih državah Amerike. Aspirin je tako v svetu še vedno najbolj pogosto uporabljan analgetik. Poleg tega, da služi kot sredstvo proti bolečinam, deluje tudi proti različnim vnetjem in znižuje povišano telesno temperaturo.

Vsakodnevno jemanje nizkega odmerka aspirina uspešno preprečuje srčno-žilne bolezni, npr. infarkt ali možgansko kap. Novejša odkritja kažejo, da je aspirin učinkovit tudi pri preprečevanju raka debelega črevesja ter da zmanjša tveganje za nastanek astme in številnih drugih bolezni.

Danes ga poznamo v obliki klasične tablete, šumeče tablete, praška, žvečilne tablete in tablete z gastrorezistentnim ovojem. Aspirini v obliki šumečih tablet in z gastrorezistenztno ovojnico so še posebej primerni za ljudi z občutljivim želodcem. V več kot 100 letih je bilo narejenih ogromno raziskav in vsako leto znanstveniki odkrijejo kaj novega. Aspirin je tako eno najbolj preizkušanih in varnih zdravil z več kot stoletno tradicijo.

Pritožbe nad ponarejenim praškom
Podjetje Bayer je lekarnarje pred sto leti oskrbovalo s steklenico, v kateri je bilo 250 gramov aspirina v prašku. Takrat je bilo v navadi, da je lekarnar kupcu odtehtal po en gram aspirina v papirnato vrečko. Ker so aspirin že od začetka posnemali in ponarejali, so se ljudje pritoževali, da jim lekarnarji prodajajo ponarejen prašek.

Zato in zaradi praktičnosti so Bayerjevi raziskovalci razvili aspirin v tablete. Aspirin v obliki 500 miligramske tablete je bil popolna novost tistega časa. Tako je bila acetilsalicilna kislina prvo pomembnejše zdravilo, ki se je pojavilo v obliki tablet.

Vir: dnevnik.si