Na poti duhovne samouresničitve je volja zelo pomembna. Omogoča da se spopademo z izzivi in težavami in smo sposobni samožrtvovanja. Volja nam omogoča, da presegamo svoje omejitve. Roberto Assagioli, utemeljitelj psihosinteze, je razločeval tri temeljne vidike volje: praktična volja, močna volja, dobra volja.

PRAKTIČNA VOLJA
Kako uporabljati svojo energijo čim bolj učinkovito?
Vsi poznamo pripovedko o princesi, ki jo je čarovnica zaprla v visok stolp, tako da njen ljubljeni princ ni mogel do nje. Kako naj prideta spet skupaj? Stolp ni imel vrat, njegove stene pa so bile tako gladke, da jih ni bilo mogoče preplezati. Tudi nobena lestev ne bi mogla doseči line, ki je bila visoko na vrhu stolpa.

Tedaj se princ domisli nečesa. Vzame svileno nit, jo zaveže kači na rep in kača se povzpne k čakajoči princesi. Ta odveže nit in jo začne vleči navzgor. Medtem pa je  princ na drugi konec niti privezal tanko vrvico. Ko je potegnila vrvico do vrha, je spodaj nanjo privezal vrv. In ko je potegnila k sebi vrv, se je lahko po njej spustila iz stolpa in tako sta uspela pobegniti zlobni čarovnici.

Poanta te zgodbe je v tem, da praktična volja začne z delovanjem na najboj subtilnem nivoju. Začne s tistim, kar je najlažje dosegljivo, nato gre na naslednjo stopnjo in tako naprej. S tem se izogne frustracijam in napakam grobih in nasilnih poskusov; princ bi se lahko brezupno zaletaval v zid in ga poskušal podreti ali pa bi se trudil metati navzgor težko vrv. Z grobo fizično silo dosežemo malo. Subtilna raven namena je lahko senzitivna in prilagodljiva ter tako najde pravi »kot« za rešitev ali prodor. Lahko začuti šibke točke upirajočega in izkoristi linijo najmanjšega upora. Podobna spretnost se uporablja pri številnih borilnih veščinah. Volja deluje kot mehki mentalna tipalka, ki s svojo občutljivostjo najprej razišče teren. To je nekaj podobnega, kot če bi nekaj kar nameravamo narediti najprej preizkusili v domišljiji. V tradiciji Tai Chi je rečeno:
 »namen usmerja chi, chi usmerja telo«.

Veščina pravilnega soočanja z izzivi je v tem, da ne uporabljamo telesa, čustev ali misli direktno, temveč najprej uporabimo voljo, ki usmeri enegijo, tako, da imamo jasen občutek namena, nato pa pustimo, da besede, dejanja in čustva temu sledijo.

Volja je sredstvo s katerim usmerjamo energijo. Energija pa  nam omogoča delovanje. Brez energije ni gibanja telesa, misli, čustev. Pomen volje je v zahodni kulturi mnogokrat napačno razumljen. Voljo razumemo predvsem kot moč s katero se proti nečemu borimo, kot nekakšno napetost ali napor, ki je povezan s stiskanje zob in grizenjem kolen. Vse to pa ima malo povezave s pravo voljo. Prava volja je bolj povezana z namenom in naravnanostjo: s tem da nekaj nameravamo, nekaj izberemo oz. smo usmerjeni k nečemu. Pogosto mislimo, da je volja stvar razuma, čeprav ima malo skupnega z intelektom in miselnimi koncepti. Prava volja ni povezana z razmišljanjem ali govorjenjem o nečem, ampak gre za naravnavo našega jaza k nečemu. Prava volja tudi ni občutek, čeprav lahko vsebuje občutke in tudi ni nekaj fizičnega, čeprav lahko ima fizične učinke.

MOČNA VOLJA
Ste kdaj poskusili potisniti avto z rolerji na nogah?
Ta vidik volje ni odvisen od fizične moči, čeprav je fizična moč lahko njegov del. In prav ta del je pogosto moten. Ko nekaj hočemo, to običajno ustvarja pritisk: mišice se zakrčijo, stiskamo zobe in običajno smo v delovanju nespretni. Ko skušamo nekaj doseči gre naš napor običajno v zgornji del telesa;  v roke, ramena, obraz. Pravi izvor moči in sedež močne volje pa je v spodnjem delu telesa. Trebuh, križni predel in stegna sestavljajo najmočnejše mišice in dobro razvito zavedanje v teh delih telesa je osnova za notranji občutek moči. Spodnji del telesa nas povezuje z zemljo, zemlja pa je tista iz katere prihaja moč. Samo če imamo trden stik z zemljo, lahko mišice najdejo oporo za delovanje. Čeprav je izvor moči v spodnjem delu telesa, pa je moč volje predvsem odvisna od tega, ali res s celotno osebnostjo stojimo za svojimi odločitvami.

V telesu obstaja točka, v kateri so zbrane vse telesne energije. Ta točka se v kitajski tradiciji imenuje tanden, na japonskem pa ji pravijo hara. Nahaja se tri prste pod popkom in približno ustreza gravitacijskemu središču fizičnega telesa. Je nekoliko bolj zadaj v telesu in čeprav ni fizična, jo lahko lociramo v predel hrbtenice, med 3 in 4 križno vretence. To je točka, ki združuje vse telesne sile, hkrati pa je to prostor, kjer se na intimen način srečata um in telo. To je center stabilnosti, poenotenja moči in pravilno izhodišče telesnega gibanja. Če delujemo osredotočeni na ta del, potem je naše delovanje podprto z energijami celotne osebnosti in naše delovanje bo vsebovalo tako moč, kot tudi veščino. To je zemeljsko središče telesa, ki povzeuje telo z zemljo in omogoča, da se energija zemlje zbere, nato pa jo um usmerja v roke in dlani.

Usmerjevalno središče uma pa se nahaja v čelu, natančnje v točki med obrvni, kjer je na energijski ravni čelna čakra. V tem središču se na ravni razuma uglašujeta osebna in nadosebna volja. Prvi je vrednota dobrobit jaza, drugi pa dobrobit celote v kateri ta jaz biva.

DOBRA VOLJA
Zakaj je pekel pekel in zakaj so nebesa nebesa?
Popotnik je prišel v pekel in videl ljudi, ki so sedeli za mizami polnimi hrane, v rokah pa so držali ogromne vilice in žlice, bile so večje kot oni sami. In ko so se želeli nahraniti, nikakor niso mogli prinesti hrane do ust. Nenehno so se prerivali in druh drugemu jemali hrano s krožnikov, pa vseeno so bili vsi ves čas lačni.
Nato je popotnik prišel pogledat še v nebesa. Tudi tam so sedeli za velikimi mizami ljudje, z enako velikim priborom kot v peklu. Le da so bili tu vsi zadovoljni in siti. Hranili so namreč drug drugega.

Ta vidik volje je povezan z vprašanjem vrednot. Zakaj bo moč in veščina uporabljena? Dobra volja vedno sledi namenu višjega, nadosebnega jaza. Ko se uglasimo s to voljo šele lahko začnemo presegati sebične in samovolje izraze svojih čustev, misli in dejanj. Dobra volja naravno sledi tistemu, kar je dobro za vse in najboljše tudi za nas. S to voljo se lahko uglasimo takrat, ko smo sposobni s pomočjo praktične volje odtegniti energijo, ki giblje naša čustva, misli in telo. Ko je naš um sposoben obmirovati, takrat smo deležni notranjega navdiha, ki ga moramo nato čim bolj čistega ohranjati v svojem umu, ga braniti pred napadi drugih misli, čustev in dvomov. Varovati ga moramo pred svojimi strahovi, paziti, da ga ne pogoltnejo naše želje po varnosti in udobju. Povezati ga moramo z energijami svojega telesa. In ko je tako, ne moremo drugega, kot delovati v dobro vsega, ne moremo drugače, kot da smo skrbni do vsega in služimo vsemu kar je, kot bi služili sebi samemu.

Dobra volja pomeni, da imamo dober namen, da smo prijazni, pripravljeni pomagati in sodelovati. V ozadju dobre volje je vedno neka duhovna naravnanost, občutek povezanosti z vsem in globlje razumevanje življenja. Dobro voljo lahko začnemo iskreno prakticirati v družini, nato pa jo lahko razširimo na odnose med skupinami, deželami, narodi in religijami. Dobra volja prinaša duha delitve, pravičnosti in je osnova mirnega in izpolnjujočega sožitja.

Vir: Peter Payne, MartialArst, Spiritual dimension, Thimes and Hudson, 1987,
Barbara Novak Škarja
Vir: www.cdk.si/soutripanje