Dokler samo izražamo svoj način razmišljanja, še gre, problemi pa navadno nastanejo, ko ga želimo uveljavljati pri drugih, ki ga mogoče ne sprejmejo, glede na to, da smo ljudje tako zelo različni.

Nekomu je všeč otroško izražanje, nekomu filozofsko, nekomu romantično, skoraj v vsakem izražanju pa resnicoljuben človek, kar hitro spozna, kakršnokoli že da je, ali je v njem poštenost. Važno je, da je v vsem ob pravem so-razumevanju takšen dober namen, ki je v pomoč k rasti k resnično dobremu.

Isto in edino-dobro resnico, če jo poznamo lahko izrazimo na mnoge načine, važno je da je ne izkrivljamo in kvarimo saj s tem postanemo škodljivi za so-bitja in seveda tudi zase.

In, če pošteno izhajam iz resničnega lastnega stanja takšnega kot v meni je, ne tajim ljudem da vse vem. Zelo sem vesel, kadar me kdo v nečem dopolni opomni, nekako sta mi že sam dober namen in pomoč sočloveka v veselje.

Če se preveč držimo nečesa svojega ali opažate kako hitro med nami izgine dialog, največkrat zaradi tega, ker nočemo spoznati človeka s katerim imamo dialog, takšnega kot v resnici je ali pa še ni dozorel, čas za to.

Dve kratki poučni zgodbi
Nekoč je nekdo prišel v nesrečo iz katere si ni mogel pomagati sam, pa je videl da prihaja mimo njega človek, ki mu je pred petimi leti močno nasprotoval in bil jezen nanj, tudi vsak dialog ne da bi hotel, je med njima izginil.

Začudil se je, ko je le ta pristopil in mu pomagal, mimogrede, mu se je pa še zahvalil, kajti med tem časom je dojel, kaj mu je ta pred petimi leti hotel povedati in spoznal, da je to dobro zanj, bilo je namreč iz brezpogojne ljubezni dobro-namensko povedano.

Nek razbojnik je neusmiljeno pobijal ljudi, ko jih je ujel, mnoge take, ki so imeli zelo velike zasluge v dobroti, prav nihče ga ni mogel omehčati in ko je nekega človeka, ki ga je ujel vprašal, kaj pa ti poveš o sebi, je le ta obupano in brez upanja dejal; ah le psu, ki sem ga pred dvema tednoma našel ranjenega sem pomagal.

Razbojnik se ga je usmilil, saj je imel pse raje od ljudi.

-Nikoli ne vemo, kaj nam bo kakšno dejanje prineslo-.

Velikokrat se nam ravno to, kar je na videz od velike vrednosti, v določenih pogojih in okoliščinah izkaže kot popolnoma neuporabno.

Če hočemo obstati v dobrem, moramo spoznati in imeti v sebi žive take vrednote, ki se jih ne da uničiti, jih ne zlorabiti, ter iz njih živeti.

Plačilo resničnemu človeku, je že samo dobro dejanje v hvaležnosti vsega srca in otroškem veselju, da ga je sploh zmogel narediti.

Kdor še zmore to tako popolnoma nesebično narediti, je v njem sigurno prisotna tista ljubezen brez primere. Dobra dejanja niso samo to, da se v človeku samo površno odstrani bedo in stisko, ampak predvsem to, da se mu omogoči in pokaže pot v resnično dobro, ter vse - ljubeče življenje.

Da se ga zaščiti pred tem, česa je v tem svetu v katerem živimo največ, da se mu ravno to, kar je resnična ljubezen in ni od tega sveta in je od Boga, v padlem svetu ne spridi in zlorabi.

V tem svetu kadar se splača, se zlorabi vse, od dobrote, pa do vsega naprej.

Pokažite mi eno stvar, ki ni v tem svetu zlorabljena in jo dajte v komentar, zelo ga bom vesel.

Če pa se zloraba ne splača, pa ta svet živi neko navidezno dobroto pod okriljem neke lažne in navidezne morale, s pomočjo katere se dela dober izkupiček.

Ali mislite, da bi to, kar je od resnične ljubezni zlorabilo, človeško dobroto nemoč in nevednost in mu onemogočilo pravi razvoj.

Ne res ne.
Vendar v sprijenem svetu se dogaja ravno to.

Ne obsojajte, vendar se čuvajte vsega tega in dovolite da v vas utripa fundamentalno pošteno srce.

Vedoč; da pot v pekel je tlakovana z egocentričnimi sebičnimi »dobrimi« nameni in dejanji, pred njimi pa hodi kot maska in sredstvo prevare lep videz, skozi katerega se v tem sprijenem svetu, kljub vsemu temu kaj se v njem dogaja, zmeraj na nek način obljublja nebesa, ob tem pa se mimogrede pazi in živi na tak način, da bitja bistva pokvarjenosti ali samega jedra takega obstoja, če se le da, v sebi niti ne opazijo, kaj-šele da bi ga zmogla odstraniti.

Kakšno prerivanje, licemerje, dokazovanje, spletke, ukane, sovraštva, so za vsem tem se niti ne da povedati.

Kakšno trpljenje je z vsem tem povzročeno marsikateremu nevednemu a dobronamernemu bitju, ki nasede na to prevaro.

Saj koga, ki še je v njem nekaj poštenja do dna zaboli srce, ko vidi, da se takšnemu bitju naredi krivico, a kaj ko v tem svetu vlada bolj gon za tem in onim, prave srčnosti in pameti pa ni, na nek način, pa je tudi nevednost glede bistvenega v bitju tista, ki vse to na žalost omogoči in povzroči.

Nevednost glede bistvenega ali napačna vednost prineseta bitju ogromno trpljenja, niti se ju ne da razmejiti, saj v nevednosti je velikokrat tisto kaj se ve, tudi napačna ali nepopolna vednost.

Kratko-malo po resnici povedano, vsa ta pokvarjenost v svetu, še zmeraj mnogim veliko prinaša, vendar vam zagotavljam, samo navidezno, človek, ki ostane temu enak, in se ne spremeni dokler je še čas, ne more uiti lastnemu BOLEČEMU propadu in nesreči, tudi če mu je za vse to vseeno.


Le če vse to pogledamo v luči resnične ljubezni, se pa bomo zmogli vsega tega na pravi način res rado-voljno ogniti in čuvati.

Ni zastonj eden velikih izgovoril - Božje kraljestvo ni od tega sveta.

Ker je; pot v nebesa tlakovana v brezpogojni ljubezni, saj v njej ni in ne more biti, nobenega sebičnega hotenja ne dejanja ne takega namena. Le s tem in v tem postaneš tudi ti, del čudovitega mozaika brezpogojne ljubezni.