Kar 31 raziskovalnih, nevladnih in vladnih organizacij iz dvanajstih držav Evropske Unije v sodelovanju z univerzami iz tujine je 4. in 5. junija letos v Londonu zagnalo STOP, največji evropski raziskovalni projekt proučevanja otroške debelosti, ki je ocenjen na 9,5 milijonov evrov.

Projekt STOP financira Evropska komisija v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 za Trajno varnost hrane. V projekt sta vključena kar dva partnerja iz Slovenije, Univerza v Ljubljani s Fakulteto za šport in Fakulteto za družbene vede ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Več kot desetina otrok med 5. in 19. letom starosti v južni ter delih osrednje in vzhodne Evrope ter Velike Britanije se spopada s prekomerno telesno maso, v nekaterih državah, kot so Italija, Malta in Grčija, pa je prekomerno prehranjen kar vsak tretji otrok. STOP konzorcij bo v naslednjih štirih letih (junij 2018-maj 2022) poskušal identificirati in preveriti najboljše pristope k preprečevanju in odpravljanju otroške debelosti ter pripraviti priporočila za izvajanje učinkovitih politik, še posebej med otroki do 12. leta starosti.

Projekt STOP (Science and Technology in childhood Obesity Policy) bo proučil možnosti za intervencije na področju otroške debelosti, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati tudi veliko breme bolezni, povezanih z debelostjo v Evropi. Cilj projekta je izboljšanje razumevanja, kako okolje, v katerem živimo, oblikuje vedenje otrok in izbire staršev, ki se zgodijo že pred rojstvom otroka.

Projekt bo proučeval tudi zgodnje znake bioloških sprememb zaradi posameznih vedenjskih izbir, ki lahko pripeljejo do debelosti, vključenih pa bo kar 17 kohort otrok iz vse Evrope (kohortna študija pomeni, da raziskovalci od določene starosti naprej spremljajo določeno skupino otrok v rednih časovnih razmakih in merijo njihov prehranski status, različna vedenja, vpliv okolja, zdravstvene izide in podobno). Eksperimentalne študije na Švedskem, v Španiji in Romuniji bodo preverile, ali je mogoče s pomočjo digitalne tehnologije pomagati majhnim otrokom in njihovim družinam pri vzpostavitvi vzdržnega okolja z vidika izboljšanja telesne mase, pri čemer bo poseben poudarek na otrocih iz deprivilegiranih družbeno-ekonomskih okolij.

V Sloveniji, ki kot ena redkih evropskih držav v zadnjih letih beleži upad otroške debelosti, bo projekt podrobno proučil učinke programa Zdrav življenjski slog, hkrati pa preveril, kakšne so možnosti prenosa dobrih praks slovenskih šol v druge države. Projekt se bo ukvarjal tudi s prehransko industrijo in drugimi komercialnimi deležniki, ki so odgovorni za to, kaj otroci uživajo. Namerava jih spodbuditi k iskanju inovativnih rešitev, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali otroško prehrano, in vzpostaviti mehanizme, s pomočjo katerih bi bila podjetja z najboljšimi rešitvami tudi nagrajena. Med drugim bo projekt proučil tudi usmeritve vlad evropskih držav v boju proti otroški debelosti in uporabo vzvodov oziroma ukrepov, kot so davki, prehranske označbe in omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in pijače.

Projekt STOP bo koordinirala raziskovalna skupina iz Imperial College Business School v Londonu, kot partnerji pa bodo sodelovale različne univerze s svojimi raziskovalci, vladne organizacije, mednarodne organizacije (WHO, IARC in OECD), nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem otrok, pa tudi evropska konzorcija (EIT Health in EIT Food), ki promovirata inovacije v prehranskem in zdravstvenem sektorju. Partnerske organizacije prihajajo iz 12 držav EU, Švice, ZDA in Nove Zelandije. V projekt sta vključena kar dva partnerja iz Slovenije, Univerza v Ljubljani s Fakulteto za šport in Fakulteto za družbene vede ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

"Evropska unija s tem projektom pomembno vlaga v iskanje najbolj uspešnih in učinkovitih pristopov za zmanjševanje pojavnosti otroške debelosti in zagotavljanje najboljše pomoči tistim otrokom, ki se z debelostjo že spopadajo," pravi projektni vodja, profesor Franco Sassi, direktor Centra za ekonomijo zdravja in inovacije politik na Imperial College Business School.

Vodja ekipe raziskovalcev iz Fakultete za šport izr. prof. Gregor Starc poudarja pomen prispevka slovenskih partnerjev v tem projeku: Slovenija je z implementacijo učinkovitih politik v šolskem sistemu, ki jo podpirajo raziskovalni podatki zbirke SLOfit, edina evropska država, v kateri gibalna učinkovitost otrok od leta 2011 narašča, debelost pa upada. Zaradi tega smo slovenski partnerji izjemno pomemben vir dobrih praks, ki jih bomo v projektu podrobno preučili in tako tudi drugim državam pokazali, kako lahko predvsem s spodbujanjem telesne dejavnosti v šoli presežejo dosedanje neuspele poskuse reševanja problematike otroške debelosti."

Profesor Sassi še poudarja: “Ker se je raven otroške debelosti v zadnjih dvajsetih letih podvojila, moramo proučiti vse mogoče rešitve. Proučevali bomo celo serijo dejavnikov, ki so povezani z debelostjo, od genetskih, bioloških in vedenjskih dejavnikov, družbenih in kulturnih vplivov ter ekonomskih in potrošniških vplivov, ki vplivajo na raven debelosti otrok v celotni evropski regiji.”

»Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru projekta STOP vodi delovni paket, ki bo skušal v kar največji meri poiskati vse relevantne deležnike na področju otroške debelosti, jih razumeti in povezati pri iskanju poti za izboljšanje stanja«, pravi doc. dr. Mojca Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Doc. dr. Luka Kronegger s Fakultete za družbene vede (FDV) je povedal: »Pri vzpostavljanju, modeliranju in razumevanju delovanja omrežja deležnikov, pomemben doprinos predstavlja uporaba metod za analizo socialnih omrežij, te predstavljajo ogromen potencial za razumevanje odnosov med deležniki in razvoj orodij, ki bi olajšala komunikacijo pri oblikovanju politik in prenos politik v prakso.«

»Slovenija je mednarodno prepoznana kot ena od držav EU, ki je skupaj z vsemi relevantnimi deležniki v koordinaciji Ministrstva za zdravje pripravila in sprejela celovit medsektorski strateški načrt za prehrano in telesno dejavnost »Dober tek, Slovenija«, ki se udejanja v številnih okoljih, kar omogoča dobre rezultate in premike k zmanjševanju otroške debelosti in daje spodbudne rezultate«, še pravi doc. dr. Gabrijelčičeva z NIJZ.

Otroška prekomerna prehranjenost in debelost v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije in Sloveniji

Prikazani podatki veljajo za otroke med 5. in 19. letom starosti. Velja poudariti, da sta prekomerna telesna teža in debelost pri otrocih v Sloveniji naraščali do leta 2010, od leta 2011 pa sta pričeli počasi upadati in se vračata na raven pred letom 2006.

Vir: Grafika Svetovne zdravstvene organizacije iz repozitorija Global Health Observatory in SLOfit. Ocene prekomerne prehranjenosti in debelosti SLOfit so narejene na podlagi kriterijev IOTF.