NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 07-jul
  • Livija Pandur: Brezmadežna

  • sreda 08-jul
  • Opera Balet SNG Maribor: Evita

  • petek 10-jul
  • Volleyball on water - Powered by Big Bang

  • sobota 11-jul
  • The Damned: Final Damnation 50

  • nedelja 12-jul
  • Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana

  • sreda 15-jul
  • Gioachino Rossini: Seviljski brivec

  • četrtek 16-jul
  • Poletje v Minoritih: Regi Kvak

  • petek 17-jul
  • Poletje v Minoritih: KOALA VOICE

  • sobota 18-jul
  • Delavnica ilovnatega ometa - Z rokami kot nekdaj

  • nedelja 19-jul
  • Poletno doživetje v rimski gomili

  • ponedeljek 20-jul
  • Dejavnosti za gibalno ovirane v Režijskem obratu

  • sreda 22-jul
  • Počitniško ustvarjanje v galeriji

  • nedelja 26-jul
  • Poletno doživetje v rimski gomili

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Naj presno postane delček mozaika v naši prehrani   
    ponedeljek, 13. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Uredništvo Sonce

    Piše: Bilka Baloh

    Raziskavo o tem je naredila Ann Wigmore, ki je namočila različna semena, nato jih je sušila na različnih temperaturah in zatem spet namočila. Semena, ki so v sebi ohranila nespremenjeno encimsko sestavo, so vzklila. Po njenih ugotovitvah so semena vzklila spet, kadar so bila izpostavljena nižji temperaturi od 49oC.

    V učbenikih za biologijo so podatki nekoliko drugačni, saj navajajo optimalno temperaturo delovanja encimov od 25oC do 50oC, dr. Edward Howell pa v svoji knjigi “Enzyme Nutrition” piše, da uničenje encimov nastopi pri temperaturi okoli 47oC, a šele, ko ji je hrana izpostavljena dalj časa. Hrana, v kateri encimi še niso uničeni, je ob pritisku na ustnice lahko topla in nikakor vroča.

    Življensko potrebni encimi
    Encimi kemično spadajo v skupino beljakovin in so nekakšni nadzorniki prav vseh biokemičnih procesov v našem telesu. Proizvaja jih tudi naše telo, a z vnašanjem samo encimsko prazne hrane telesu naložimo več dela, za katerega porabi več energije.

    Pri kuhanju se večina življenjsko pomembnih encimov uniči. Nepredelana hrana pa v svoji naravni obliki deluje alkalno-bazično in vzpostavi pravilen bazičen pH v krvi. Če uživate živila, ki delujejo alkalno, se zelo zmanjšajo možnosti za razvoj bolezni, saj se v alkalnem stanju bolezni skorajda ne morejo razviti.

    Presna hrana za lepoto in zdravje
    Presna hrana ima številne prednosti, med drugim zagotavlja večjo vitalnost, več življenjske energije, splošno zdravje, pa tudi lepoto. Seveda je potrebno poskrbeti za harmonijo v našem počutju in se izogibati stresu. Z uživanjem čiste nepredelane hrane se posledično umirijo tudi misli in počutje se bistveno izboljša.

    S presnim  prehranjevanjem se v zelo kratkem času očisti in napne koža in gubice se zgladijo same od sebe. Izginejo podočnjaki in okrepijo se lasje. Vendar sama vitalnost in lepota za večino ljudi ni dovolj velika motivacija, da bi se začeli prehranjevati presno. Ponavadi se zanjo odločijo šele, ko resno zbolijo.

    Uvajanje presnega v “klasično”
    Presno prehranjevanje lahko uvedemo v naše »klasično« prehranjevanje. Da bi izboljšali počutje je dovolj če naredimo nekaj tedensko dieto. To pomeni izogibati se kuhani hrani in vsej ostali predelani hrani.

    Prvi učinki pa se pokažejo že po nekaj dnevih, ko se izboljša presnova. Če bi se želeli prehranjevati 100 odstotno presno se je potrebno dobro izobraziti. Obstaja več vrst takšnega načina prehranjevanja.

    V grobem jih lahko razdelimo na presno veganstvo, ki temelji na svežem sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih ter na presno vegetarijanstvo, ki vključuje tudi presna živila živalskega izvora, kot so mleko, sir, skuta, jajca in med. Nekateri presnojedci uživajo tudi surovo meso. Eni in drugi pa prisegajo na ekološko pridelana živila.

    Bilka Baloh
    www.bilkabaloh.com

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.bilkabaloh.com
  • Več od avtorja Uredništvo Sonce
  • Več s področja * Zdrava prehrana in dobri recepti

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Naj presno postane delček mozaika v naši prehrani | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2026 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,56 seconds