Mnenja o mleku ostajajo deljena. Čeprav ga zdravniki še vedno zagovarjajo kot glavni vir kalcija in nujno živilo za zdravo življenje, pa vse več raziskav in dognanj kaže, da je to vse prej kot res, sploh če imamo v mislih komercialna mleka, ki so naprodaj v trgovinah. Mleko povezujemo s številnimi boleznimi, celo tistimi, ki naj bi jih preprečevalo, kot je osteoporoza, poleg tega pa tudi z alergijami, saj je alergija na mleko najpogostejša alergija pri ljudeh. 

Začne se že v hlevu
Krave so se nekoč srečno pasle po pašnikih in dajale naravne količine mleka. Dandanes življenje preživljajo zaprte v tesnih hlevih in prejemajo hormonske nadomestke, s pomočjo katerih dajejo kar trikrat več mleka kot nekoč. Hormonov pasterizacija mleka ne uniči, zato ti končajo v našem telesu.

Mleko uniči pasterizacija
Pasterizacija mleka je sprožila že veliko vroče krvi. Za nekatere je surovo mleko hujše od strupa za podgane, za druge pa edino pravo mleko, ki obstaja. Pasterizacija mleka se je znašla celo na dnevnem redu britanskega parlamenta, ki je sklenil, da surovo mleko ne sme biti naprodaj za namen človeškega uživanja.

Če nas že preprečujejo, da moramo piti pasterizirano mleko, pa poglejmo, kaj pasterizacija pravzaprav je. S pasterizacijo dosežemo uničenje določenih bolezni in organizmov, obenem pa preprečimo, da bi se mleko skisalo. Rezultate dosežemo, če mleko kar pol ure ohranjamo na temperaturi 60 do 65 stopinj, nato pa slednjo znižamo na 13 stopinj.

Seveda je dobro, če uničimo bolezni, a kaj, ko s pasterizacijo storimo še več kot to. Poleg škodljivih namreč uničimo tudi dobre organizme, obenem pa se uniči veliko hranilne vrednosti mleka. Ker v mleku ni več bakterije, ki povzroča njegovo kisanje, to propada na drug način, pri čemer se razmnožujejo škodljivi organizmi. Poleg tega se pri pasterizaciji mlečni sladkor ali laktoza spremeni v beta-laktozo, ki mnogo hitreje dvigne raven sladkorja v krvi.

Morda najhujši zločin pasterizacije pa je, da z njo kalcij, ki se nahaja v mleku postane netopljiv. Zaradi tega kljub splošnemu prepričanju uživanje mleka pogosto vodi do slabih zob, rahitičnosti in težav z živčnim sistemom. Pasterizacija uniči tudi 20 odstotkov joda v mleku, povzroča zaprtje in na splošno osiromaši mleko. Seveda je pomembno, da je surovo mleko neoporečno, zato ga kupimo na dobrih kmetijah, če je to le možno, ekoloških kmetijah.

Še hujša je homogenizacija
Mleko vsebuje naravne maščobe, ki jih pogosto odstranjujejo ali razbijejo v mikro kapljice s pomočjo homogenizacije. Morda menite, da je posneto mleko zaradi manjše vsebnosti maščob bolj zdravo, a v resnici je maščoba v mleku z razlogom. Če mleko te maščobe ne vsebuje, naše telo ne more izkoristiti vitaminov in mineralov, ki se nahajajo v mleku. Pogosto mleku namesto naravnega vitamina D, ki se nahaja v maščobi, dodajajo sintetičnega, ki pa je nevaren za jetra.

Najbolj škodljiva pa je homogenizacija, saj naj bi bilo takšno mleko celo bolj nevarno od kajenja. Pri homogenizaciji namreč delce maščobe z velikim pritiskom razbijejo v zelo majhne delce, da ti na površju mleka ne tvorijo neprivlačnih skupkov smetane. Vendar pri tem razbijejo membrane maščobe, ki so tam seveda bile z razlogom.

Membrana namreč preprečuje, da bi se kazein vezal z maščobo, po homogenizaciji pa se zgodi ravno to. Naš organizem novo nastale kombinacije ne zna prebaviti zato jo deloma izloči, deloma pa jo nalaga na stene naših žil. To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.

Zakaj so alergije na mleko tako pogoste?
Mleko je sestavljeno iz zelo občutljivih beljakovin, te beljakovine pa sestavljajo aminokisline in vezi. Molekule imajo zelo specifično obliko, ki pa se že pri nizki temperaturi spremeni. Tako mleko postane slabo in postane eden glavnih vzrokov za pojav alergičnih reakcij.

Nadomestila za mleko
Mnogi se boste vprašali, od kod torej naj dobimo kalcij. Odgovor je povsem preprost – iz zelenjave. Največ kalcija vsebuje zelenjava, ki je temno zelene barve, na primer brstični ohrovt, brokoli, špinača, pa tudi losos, sardele, tofu, oreščki, še posebej mandlji, več vrst fižola, alge in drugo. Za pravilno absorbcijo kalcija pa je nujno potreben tudi vitamin D, ki ga lahko zaužijemo v za zdravje esencialnem ribjem olju in na primer jajcih.

Seveda pa se veliko ljudi le stežka odreče toplemu kakavu, kosmičem z mlekom in drugim jedem, v katerih uporabljamo prav mleko. Takšni ljudje se pogosto zatečejo k rastlinskim mlekom. Poznamo vse od sojinega, riževega, ovsenega, pa do mandljevega in pirinega mleka. Vsa ta mleka pa imajo nekaj skupnega - izjemno visoko ceno.

Če ima vaša družina rada mlečne jedi, vam zato svetujemo, da vložite v nakup aparata za izdelavo rastlinskega mleka. Enkratna naložba se vam bo kaj hitro povrnila, saj boste z aparatom liter mleka izdelali že za nekaj centov. Tudi omejitev glede vrste mleka praktično ni, dodajate pa mu lahko tudi arome po lastni želji. Tako boste vedeli, kakšno mleko pije vaša družina.

Vir: lifestyle.enaa.com