|  Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je predstavil težko pričakovan osnutek direktive, ki bo postavila enotne evropske standarde za odlaganje visoko radiokativnih odpadkov iz elektrarn in raziskovalnih laboratorijev. Standardi, ki jih je pripravila Mednarodna agencija za jedrsko energijo, bodo pravno zavezujoči, države članice pa bodo same lahko izbrale svojo metodo in lokacijo za odlaganje odpadkov.
V štirih letih po sprejetju direktive bodo morale pripraviti nacionalne programe za odlaganje odpadkov s časovnicami. Programi bodo poleg natančnih časovnih določil morali vsebovati podrobne načrte za izgradnjo in upravljanje odlagališč, oceno stroškov in načrt financiranja.
Predlog direktive je nadgradnja pravil o jedrski varnosti, ki so jih sprejeli lani in predpisujejo standarde za delovanje elektrarn in hranjenje srednje radiokatvnih odpadkov, ki jih je 85%, visoko radiokatvnih odpadkov, ki so predmet nove direktive, pa je 10%. Komisar Oettinger je ob predstavitvi osnutka direktive povedal, da komisija ne bo določila datuma, do katerega morajo biti odlagališča zgrajena, ob tem pa poudaril, da bo gradnja kljub temu morala biti končana še "v času te generacije".
Hkrati države članice tudi ne bodo smele ustaviti gradnje, ko jo bodo začele. Nova direktiva sicer ne predpisuje načina odlaganja odpadkov, a priporoča hranjenje globoko pod zemljo, ki naj bi bilo najvarnejše. Direktiva je po komisarjevih besedah le začetek in v štirih do petih letih bi lahko dobili novo zakonodajo, ki bo postavila strožje časovne okvirje.
Direktiva bo prepovedala izvoz radioaktivnih odpadkov v države nečlanice, dovoljevala pa bo izvoz v druge države EU. Nekatere vzhodne članice EU imajo še veljavne pogodbe o izvozu odpadkov v Rusijo. Tem državam bo do izteka pogodb še dovoljen izvoz odpadkov.
Greenpeace je predlog močno kritiziral, češ da ni konsenza, kakšno hranjenje odpadkov je najprimernejše, zato bi lahko prišlo do gradnje odlagališč, ki na koncu ne bodo uporabna. Predlog je naletel tudi na kritike poslancev zelenih v Evropskem parlamentu, saj naj bi bila definicija, da so jedrski odpadki "material, za katerega še ni predviden način uporabe v prihodnosti", neprimerna. Omogočala naj bi namreč, da podjetja svoje odpadke v nedogled hranijo v začasnih odlagališčih pod pretvezo futurističnih scenarijev o njihovi prihodnji uporabi.
Jedrske elektrarne ima 14 članic EU, še dve (Italija in Poljska) pa razmišljata o gradnji. Za zdaj v EU še ni niti enega končnega odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov, vsi taki odpadki so shranjeni v začasnih odlagališčih. Švedska, Francija in Finska načrtujejo izgradnjo končnih odlagališč med letoma 2020 in 2025, ostale države članice še nimajo podobnih načrtov.
Več, tudi z odzivi na osnutek direktive na http://www.endseurope.com
Vir: umanotera.org/etc
|
NE ZAMUDITE
Enotni standardi za odlaganje radioaktivnih odpadkov
Prispeval/a: BraneK1 dne ponedeljek, 6. december 2010 @ 08:34 CET
Sklep vsega je, da ni cenenega odlganja odpadkov, ne da bi ljudje ne vlagali še veliko denarja vso dobo, ki je potrebna za upad radioaktivnosti. Jedskea energija je tako še vedno s pretirano podcenjeno ceno. Razplovna doba navadnih odpadkov iz elektraren je pač več 10 000 let. Vsak naj sam izračuna in premisli kako varno shraniti odpadke za prihodnje rodove. Gre za misijo nemogoče.... ali pa ogromne vsote denarja, ki jih do zdaj ni želel še nihče vkalkulirati.
Enotni standardi za odlaganje radioaktivnih odpadkov
Prispeval/a: BraneK1 dne ponedeljek, 6. december 2010 @ 08:57 CET
Kar se tiče vseh sanj o globokem skladiščenju odpakov, so to zanesljivo sanje, ki bodo negotovost tako po 100 letih, kot po 200 letih...., saj ni kamna, ki ga radioaktivnost ne bi zgrizla in ni soda, ki ne bi spustil po tem času. Po drugi strani ni zemlja statična in potresi so še večje sile, ki zemljo zlahka odprejo in preusmerjajo tokove talne vode.